V življenju si človek zadaja različne cilje, ki jih seveda želi uresničiti. Najbrž odvisno od posameznika, ampak nekateri imajo cilje zelo visoko, nekateri jih imajo zelo veliko; drugi manj in morda na videz nižje. Zdi se, da je višina v obeh primerih nekoliko odvisna tudi od starosti, predvsem tiste duhovne starosti, oziroma mladosti, na kaktero pogosto pozabljamo.
Problem večine ciljev je težka uresničitev, oziroma pri zrelih ljudeh zavedanje, da se je treba zanje potruditi, in da le cilj, ki je dosežen s trudom, navznoter nekaj velja.
Včasih si človek postavi cilj prenizko, celo občutno prenizko. In potem uredi vse okoliščine tako, kot da nikakor ni mogoče doseči boljšega rezultata, bolj kakovostnega proizvoda, višjega cilja.
Problem v takem primeru privede lahko do skrajnih absurdov, so katastrofalno nepotrebnega pesimizma in obupa tik pred koncem, do apatije, ki te žre celo življenje.
Sem res zaradi vnaprej kupljene letalske karte popustil že 20 minut pred koncem?
Nikar ne umirajte pred smrtjo.