15. maj 2012

Za kupček peska vzamem lopatko.

V komunikacijski dobi večina nesporazumov nastane zaradi uporabe napačnega orodja komunikacije. Zakaj po elektronski pošti spraševati, koliko je ura, če ni zanesljivo, ali jo bo naslovljenec prebral ob
pravem času. Zakaj čestitati svežim staršem za novorojenčka pa novičarski skupini, ko je vendar to
intimna zadeva. Zakaj telefon uporabljati za globoko razmišljanje ali razprave, kadar sogovornik ne živi tako daleč, da ga ne bi obiskali.

Za velik kup peska naročim bager.

4. maj 2012

Shizofrenija SLO v EU proračunu



V medijih, pa tudi v strokovni in upravni javnosti se, zanimivo, pojavljajo prav nasprotna mnenja in ocene glede finančnih tokov med slovenskim in EU proračunom. Na eni strani beremo, da smo ena najbolj uspešnih držav: grafikoni in statistike

2. maj 2012

Sredstva EU po 2014


Zmotno je mišljenje, da bo leta 2014 konec s t.i. črpanjem Evropskih sredstev.   

Evropska Unija ima veliko programov za porabo proračunskih sredstev. Če bo obstala v sedanji obliki, bo naslednja finančna perspektiva podobna. V splošnem ločimo stalne sklade, ki so neprestano namenjeni razvojni, znanstveni, socialni in drugim strukturam, in občasne, namenjene za medsebojno uskladitev razvitosti območij ali članic. Sredstev občasnih, pridruževalnih oz. kohezijskih programov je res lahko enkrat konec – ampak

1. maj 2012

Projekti EU z dodano vrednostjo


Dolgoročno se obrestujejo projekti z visoko dodano vrednostjo.
V praktičnih primerih vlaganja v (javno) infrastrukturo je pogosto značilno, da po koncu izvedbe izdelki začenjajo zgubljati vrednost: pločnik, kanalizacija, zgradba, oprema ... To so najpogostejši rezultati, zaradi katerih je javnost zadovoljna z EU proračunom. Če izvzamemo pridobitve iz partnerstva in »izgubo« zaradi »lastnega vložka« bi v teh primerih lahko rekli, da dobimo iz EU proračuna točno toliko, kolikor stvari stanejo. Vendar to ni v duhu dviga konkurenčnosti EU. Sploh pa niti približno ni racionalno, saj je nadzor nad porabo vseeno strožji in večnivojski (lokalno, državno, EU), pri izvedbi denar potuje skozi več inštitucij, ki mu vrednosti ne dodajo (denar se vmes tudi porabi za splošno načrtovanje, usmerjanje, administracijo, kontrolo ...). Namesto da na primer občina neposredno plača ureditev oziroma vzdrževanje kanalizacije, denar najprej prepotuje pol Evrope in se potem vrne v konkretno gradbeno podjetje.
Povsem drugače je pri projektih, kjer je potrebno na primer znanje združiti, pripraviti skupen izdelek in ga potem »razmnožiti« na lokalni nivo vsakega od partnerjev. Če se projektih takoj po zaključku postavimo vprašanje: »Kaj pa zdaj, ko ni več injekcij EU proračuna?«, imamo verjetno nizko dodano vrednot.
Sredstva EU proračuna je donosnejše vlagati v znanje, tehnološko napredno infrastrukturo, široko partnerstvo.