29. apr. 2012

Večpartnerski projekti EU



V večpartnerskih projektih Slovenija pridobi rezultate celotnega projekta. 

Od najvišjih ravni države do zadnjih izvajalcev projektov in operacij programov EU je čutiti izreden poudarek razmišljanju o razmerju med neto vložkom in neto dobičkom v denarju. Vsi nekako hočemo računati, če nam je EU res toliko »vrnila«, koliko smo »vložili«. In potem smo vsi srečni, če se nam je projekt prinesel nekaj drobnega »dobička«.
Zmotno je mišljenje, da Slovenija dobi iz EU proračuna samo toliko, kolikor je dejansko nakazanega »nazaj«. Če je tako, je s programom ali projektom nekaj narobe. Verjetno smo sredstva iz EU vzeli kot miloščino, morda smo razmere pokazali izkrivljeno, ali pa smo imeli srečo, da kontrolorji niso opazili, da hočemo z davkoplačevalskim vložkom konkurirati sorodnim dejavnostim v skupni EU. V vseh primerih morda nismo gradili partnerstva, verjetno smo ravnali dokaj neevropsko, skoraj gotovo tudi negospodarno.
Ključ EU večine projektov in programov je partnerstvo, skupno delo za večjo konkurenčnost. Rezultati večpartnerskih projektov so skupni.

27. apr. 2012

Skladen razvoj v EU




Skladen razvoj Unije je večstranski proces. 


Razvitost niti v gospodarskem niti v družbenih pomenih ni enoznačna lastnost. Pomembno dejstvo Evrope je, da smo si različni. Nekateri so/smo bolj razviti na enem, drugi na drugem področju. V družboslovju bi temu rekli, da smo multikulturna združba. Smer poudarka gospodarske razvitosti posamezne regije pa je zgodovinsko in geografsko pogojena. V praksi izvajanja projektov je nemalo presenečenj, ko so partnerji začudeni, kaj vse lahko slovenski partnerji ponudimo skupnemu partnerstvu. Potrebno je odprto medsebojno spoznavanje in nekoliko samozavesti.
Evropa nas potrebuje. Zmotno se je že vnaprej postavljati v vlogo podrejenega.

26. apr. 2012

Skupni EU proračun




Skupni EU proračun je namenjen predvsem skupnim potrebam Evrope 


Namen EU je sodelovanje na vseh področjih z namenom njene krepitve navzven. Skupne potrebe so predvsem tiste, ki celo Unijo in vso Evropo usmerjajo na višjo konkurenčno raven v svetu: sinergija znanja, smotrna raba naravnih in človeških virov, trajnostno ravnanje z naravo in okoljem, javna infrastruktura na evropski ravni, družbeno povezovanje ipd. Neposredna vlaganja sredstev proračuna v gospodarstvo so ostanek razmišljanja iz sistemov planskega gospodarstva. Prav tako je vlaganje v lokalno infrastrukturo lahko le prehodnega značaja.
V Sloveniji se moramo bolj zavedati, da so Evropske zadeve enako naše zadeve kot zadeve drugih držav in da Slovenija ni niti privesek niti »biserček« Evrope.