23. apr. 2013

(5 del) Mala razprava o upravnem naravovarstvu ob dnevu Zemlje


(Nujnost osrediščenja narave v naravovarstvu - 5)

Mala razprava o upravnem naravovarstvu
 
Hitro razvijajoče se institucionalno naravovarstvo je upravičen odgovor na nova spoznanja o naravi in človekovih vplivih nanjo. V današnji družbi od vseh naravovarstvenih dejavnosti najbolj izstopa kot stroka, ki je podprta s političnimi odločitvami. Predpisi na različnih ravneh neposredno zadevajo vse državljane Zahoda, s prodorom te civilizacije in načina mišljenja v druge predele pa postajajo merilo vsega sveta. Res je sicer, da so ti predpisi večinoma naravnani na človekovo bližnjo naravo, ki ji rečemo tudi človekovo okolje (in gre potem za okoljevarstvo in antropocentrizem), vendar ne moremo zanikati, da nimajo vsaj nekaj pozitivnega učinka tudi za naravo kot tako, torej na tisto večinsko naravo, ki je od človeka neodvisna.

(3. del) Mala razprava o naravoslovju za naravovarstvo ob dnevu Zemlje


(Nujnost osrediščenja narave v naravovarstvu - 3)

Mala razprava o naravoslovju za naravovarstvo

Spopadi teorij namesto spopada dejstev

Naravoslovje, predvsem znanosti, ki se ukvarjajo z živimi bitji, so v prvi polovici prejšnjega stoletja doživele silovit preobrat. Zaradi vse bolj prevladujočega spoznanja, da je narava enostavno preobsežna, da bi ji človek kadarkoli prišel do konca, in da so vsi naravni procesi dejansko relativni, so znanstveniki dotedanje izključno ukvarjanje z dejstvi, opaženimi v naravi, zamenjali z novimi pristopi: modeliranjem in statistiko. Na mesto spopada dejstev so v naravoslovje stopili spopadi teorij.

Vsakodnevna življenjska praksa in

22. apr. 2013

(4. del) Mala razprava o naravovarstveni etiki za naravovarstvo

(Nujnost osrediščenja narave v naravovarstvu - 4)

Mala razprava o naravovarstveni etiki

Koraki naravovarstvene etike

Naravovarstvena etika skuša postati nekakšna nadgradnja donedavno izključno humane oziroma družbene etike1. To pomeni, da naj bi po principu vsebinske širitve etične obravnave posameznih skupin ljudi skozi razvoj družbenih ureditev na Zahodu (za moškim pravice postopno dobi ženska, sužnji, otroci ...), sčasoma etiko razširili na druga živa bitja in ekosisteme. Ob tem se porajajo mnoge dileme, ki izhajajo predvsem iz dejstva, da je tako razširjena etika v samem bistvu, to je v odnosu, popolnoma drugačna. Če je odnos v humani etiki v veliki večini primerov vsaj potencialno enakovredno obojestranski (ker gre za odnos med ljudmi oziroma osebami, ne glede na njihovo mentalno stanje), gre pri razširjeni etiki za enostransko etiko. Človek se je namreč v svojem razvoju tako oddaljil od drugih živih bitij, da z njimi ne more vzpostavljati takšne stopnje mentalnega ali čustvenega dialoga, ki bi predstavljala vzajemni odnos. Drug razlog, zaradi katerega je širitev etike otežena, je očitek, da je nova etika dejansko uperjena proti človeku, proti humanosti. Ker sta tudi naravovarstvenik in naravovarstveni etik pripadnika človeške vrste, je seveda popolna objektivnost že v načelu izključena.

(2. del) Nujnost osrediščenja narave v naravovarstvu

Kratek pogled v preteklost
Nujnost osrediščenja narave v naravovarstvu - 2


Naravovarstvo kot civilizacijski pojav
Naravovarstvo je relativno mlada dejavnost. Čeprav se človek verjetno že skozi vso zgodovino civilizacij zaveda soodvisnoti z naravo, bi za izvor njenih začetkov v današnji obliki lahko šteli evropsko renesanso. Takrat se znanost začne razvijati v različne discipline, posamezni filozofi1 pa se že analitnično ukvarjajo z odnosom človeka do narave. Kot oblikovana ideja naravovarstvo obstaja šele dobro stoletje2, kot samostojna organizirana dejavnost pa le nekaj desetletij3. Narava prežema celotno življenje človeštva, če to hočemo ali ne, če se tega zavedamo ali ne. V bistvu gre za preživetje človeka kot vrste. Naša bivanjska odvisnost od narave je popolna. Zato se človek ne more ubežati dejstvu, da je naravo potrebno varovati. Osnovni predmet dejavnosti naravovarstva sta na eni strani narava, ki človeka v celoti zaobsega, in na drugi človekovi vplivi na naravo.

(1. del) Nujnost osrediščenja narave v naravovarstvu - ključni problem

Nujnost osrediščenja narave v naravovarstvu - 1


Ključni problem

Od 70-tih let preteklega stoletja se v povezavi z dejavnostjo naravovarstva pričnejo oblikovati tri usmeritve: naravoslovna, upravna in etična. Naravoslovje nam daje odgovor na vprašanje kaj varujemo, uprava se ukvarja z vprašanjem kako varujemo, etika v najširšem smislu nam odgovarja zakaj ali čemu varujemo naravo. Kljub manjšim notranjim nasprotjem

19. apr. 2013

Od ozaveščanja do osmišljanja naravovarstva

Ozaveščanje je zelo zanimiva beseda, ki si jo je predvsem naravovarstvo v slovenskem prostoru privzelo za poimenovanje komunikacije, predvsem enosmerne komunikacije. Nekdaj se je na tem mestu uporabljala beseda "izobraževati", pa se je zdela preveč tehnična. Sledila je "osvestiti", a je imela morda preveč pridiha drugih slovanskih jezikov in je v svoji "naravni negaciji" hotela biti "onesvestiti".
Skratka ozavestiti v dovršniku ali ozaveščati v nedovršniku naj bi

8. apr. 2013

Kaj pa, če ne znajo?

Človek se sprašuje, na primer,

ko ekonomisti rešujejo državno blagajno - kaj pa, če ne znajo
ko okoljevarstveniki rešujejo ekološko krizo - kaj pa, če ne znajo
ko zdravniki rešujejo krizo v zdravstvu - kaj pa, če ne znajo

7. apr. 2013

Je obrnjeni urbanizem naturalizem?

Preveč pogosto smo razočarani, ko ob povratku v kakšno naravno območje, v katerem smo nekdaj uživali ptičje petje, čisto vodo in lepe poglede, spoznamo, da je bilo žrtvovano za kratkoročen razvoj. Sprašujemo se, če

5. apr. 2013

EU traktorji in pločniki po 2014

Proračunsko obdobje EU se zaključuje, prihaja novo.
Doslej je bilo enostavno: če je denar ostajal, smo ga porabili za nekaj vagonov enormno prevelikih traktorjev, ki smo jih radodarno poklonili od širokih gum utrujeni in v solzah opevani slovenski kmečki zemlji.
Če je denar še ostajal, smo vedeli kako: imeli smo svoja, velika gradbena podjetja, ki so kot za šalo uspela zamešati nepredstavljive količine betona in jih vložiti v množico sedanjih hiš strahov, ali avtocest, po katerih se peljemo na zeleni oddih in sonaravno rekreacijo, ali na kremšnito.

Danes evropsko kmetijstvo postaja vse bolj nekonkurenčno. In z njim veletraktorji. Danes tako rekoč nimamo gradbenih podjetij, ki bi bila sposobna na hitro izpolniti visokoocenjeno pogodbo.

Morda pa od 2014 naprej ne bomo potrebovali denarja iz EU? Nmer, ali kdo ve, kaj to pomeni vlagati v ljudi?

Mar kdo verjame, da bodo tisti ljudje, ki so

avtocesto do trim steze
in
pločnik skozi vas brez otrok
in
stanovanjske bloke brez prebivalcev
in
neskončne količine prospektov za nikogaršnje turiste
in
gozdove usmerjevalnih tablic vsepovsod po naravi
in
še in še,

razumeli kot vložek v razvoj, naenkrat razumeli, da je bistvo razvoja v prihodnosti.

Dobro jutro EU 2014 partnerji


Bistvo EU proračuna v letu 2013 za Slovenijo seveda ni, kako bomo izkoristili še ta (sicer kar velik) ostanek sredstev. Bistvo je, kako se bomo pripravili na proračunsko obdobje, ki se začne 1.1.2014.

Čas neusmiljeno teče in proračun EU je trg denarja, na katerem je treba biti