29. jul. 2013

Pomembno delo in dopust

Morda kdo ne ve ...
Pomembna ali ključna dela lahko opravimo v treh zelo različnih obdobjih:
   tik pred dopustom,
   tik po dopustu, ali
   v času med tik-po in tik-pred.

Vsako obdobje ima svoje značilnosti in svoj princip delovanja. Zdi pa se, da so najbolj trajnostno naravnane tiste odločitve, ki niso tik. Verjetno tudi najbolj kakovostne in najbolj modre.

http://idejalist.blogspot.com/2013/05/odlocitve-v-kriznem-casu-poskus.html

26. jul. 2013

Modri komentarji

Odkar so spletni časopisi omejili dostop do člankov, v katerih bralci lahko najdemo informacije o določeni stvari, človeku, podjetju ali dogodku, so se strašno razširili komentarji, ki so brezplačni. Najbolj gre verjetno za to, da imajo obiskovalci spletnih časopisov, ki sem še vedno zahajajo, vsaj kaj brati, in torej sploh obiščejo neko stran in spotoma vidijo nekaj reklam. Torej gre za čisto navadno trgovino.
Komentarji odražajo stališča oseb, in ne podjetja in ne časopisa. Torej, komentarji so zasebna zadeva in zasebna odgovornost piscev. Seveda iz komentarjev marsikaj zvemo, kar bi sicer morali plačati, če bi vzeli neposredni informacijski članek. Vendar zvemo prikrojeno, zvemo "nekaj o pogledu" nekoga na nekaj, in torej ne zvemo tistega "nekaj". Pa to ni kritično.
Kritično neuporabni so vsi modri komentarji, s katerimi se bralci strinjamo. Na primer, takoj ko prebereš, ti je jasno: ta človek ima prav!, tako je!, bravo!, se strinjam!, podpiram!, ta je pa res pameten!, no vsaj eden/ena!, še takšnih komentarjev! ... Take pripombe lahko tudi preberemo v resnih komentarjih bralcev, če jih spletni portal omogoča - in anonimno večina jih.

Zakaj so modri in pametni komentarji kritično neuporabni? Preprosto zato, ker nas uspavajo. Namreč, komentar, čeprav še tako dober, meni osebno neposredno ne pomaga nič, če me ne spodbudi k lastnemu delu. Pri tistih, ki sploh nimajo lastnega dela, in delajo samo tisto, kar jim naročijo drugi ali sistem - in taki komentarje najbolj berejo - nimajo modri komentarji nobenega pomena. Bolje jih ne ne brati.
Tudi branje tega zapisa je lahko uspavanka ...

25. jul. 2013

Domovi za ostarele

Slavljencem ob rojstnih dnevih pogosto začelimo še mnogo let. Torej želimo, da bi bili tudi enkrat stari. Želimo sicer zdravo in zadovoljno starost, a nobena starost ni lahka in prev redki so tisti, ki so do predzadnje ure zadovoljni. Večina ljudi tudi ni še nikoli slišala, kaj šele doumela, da se je na kakovostno starost treba pripravljati že v zrelih letih. Ja, pravzparav je to po polnoma neznana tema vseh produktivno-uspešnih družb, kakršna je sedanja Zahodna.

Število prebivalcev v tretjem življenjskem obdobju se sorazmerno hitro povečuje. Sočasno se zmanjšuje številnost mlajših generacij, ki so v preteklih stoletjih ali desetletjih vsaj nekoliko poskrbeli za zmerno starost (takrat manjštevilnih) starejših. Danes je komaj še izvedljivo, da bi mlajši

24. jul. 2013

Ocenjevanje napredka v šoli

Večina sveta v šolah uporablja ocenjevanje po kriterijih količine osvojenega predpisanega znanja, oziroma ocene A,B,C..., 1 do 5, ali 5 do 1; ali 5 do 10. V mnogih deželah po Evropi imajo v začetnih letih osnovnega izobraževanja opisne ocene, kjer so normirani znaki bolj ali manj prevedeni v besede ali besedne zveze, ki pomenijo določen odstotek točk. Nekako manj bolijo ...
Sedanje ocene so v bistvu povprečenje. Program izhaja iz "povprečno osvojljivega znanja", izvedba teži k povprečni primerljivosti otrok. Otroke s težavami tak sistem sili (zgolj) k doseganju minimuma, nadarjenim dovoljuje navzdol - predvsem pa vse k vzorcu medsebojnega rivalstva, ki

20. jul. 2013

Kaj pa, če res ne znajo?

Tu in tam ima kdo preblisk ali idejo, morda celo program, za katerega se takoj ve, da je dober, da je pravi. To so posebni ljudje, ki v bistvu nič nočejo, pa vendar bi si vsi želeli, da bi kaj hoteli, ker bi se v tem primeru res lahko kaj dobrega premaknilo. Nekoč smo jih poimenovali družbeni korektorji.
Kaj torej delajo?
Če že ne molčijo - pa ne nalašč, ampak zato, ker jim zapre sapo ob vsaki potezi, ki jo opazijo v javnosti, še posebej "visoki slovenski javnosti" - morda na skrivaj pišejo, uprizarjajo umetniška dela, si marljivo prizadevajo za pridelek na njivi ali travniku ali športu ali na svojem znanstvenem področju. Pač kjerkoli, kjer vedo, da so poklicani. Vedó!
Zakaj svojih izdelkov ne odprejo javnosti?
Saj jih, le javnost, še posebej tista "visoka slovenska javnost", ima vzpostavljene odlične mehanizme, da ji družbeni korektorji ne povzročajo težav. Saj jih pustijo govoriti in ustvarjati in delati, celo nekaj plačila se najde, če ni slučajno krize. Ampak "ve" se, kje so meje.
Ti "čudežni" mehanizmi so skriti v stavku "Kaj pa, če res ne znajo?"


http://idejalist.blogspot.com/2013/04/kaj-pa-ce-ne-znajo.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/03/druzbeni-korektorji.html

19. jul. 2013

242.000.000

Slovenski letni proračun znaša nekaj manj kot 10.000.000.000 €. Skratka deset milijard.
(odhodki 2013 so 9.620.551.278, prihodki načrtovano za 1 milijardo manjši, torej planirana izguba).

V skupni proračun EU prispevamo letos 413.100.000 €. Okroglo (hudo) pol milijarde.

To je zapisno tu.


Čisto nedolžno pride,

18. jul. 2013

Strup je v malih stekleničkah

Mnogo nasvetov je mogoče dandanes prebrati v medijih, kako varovati okolje, kako biti prijazen do okolja in kako je to celo ugodno za našo denarnico. Pa še kar nismo prenehali kupovati živil in drugih dobrin v nepotrebnih embalažah. Seveda nismo, saj se v trgovinah kar ponujajo jogurtki, smetance, mlekci, paštetke, salamce, sirčki, kruhki, otrobki, bombončki, ...

17. jul. 2013

1, 18, 50, (100)

Zemlja nam dneve določa s svojim vrtenjem okrog navidezne osi, in leta s svojim kroženjem okrog najbižje zvezde. Človek je ujet v ritem dneva in v ritem letnih časov.
Ker je življenje vseeno predolgo, si je naša kultura omislila mejnike, na katere smo posebej pozorni in jih običajno tudi praznujemo - vsaj skrito, če že ne razvpito.

16. jul. 2013

Učinek metulja

Kdo ve, morda je že kdo napravil statistično obdelavo pojavov, ki jim popularno rečemo učinek metulja. Na prvi pogled gre za špekulativno obravnavo verižno povezanih pojavov, ki jih začne komaj opazna in nepomembna gesta ali dogodek (zamah metulja s krili na Kitajskem), zaključi pa se z uničujočim orkanom v ZDA po več letih ali desetletjih.

Kvadrat števil z zadnjo cifro 5

Poglejte tole: 

52 = 25 (to poštevanko menda znamo iz šole) 

Kaj pa 252  ? Bi šlo, seveda s podpisovanjem, ki ga tu ni mogoče lepo prikazati, zato:


252 = 25 x 25 = 5x20x5 + 5x25 = 500 + 125 = 625


Ampak obstaja še drug način,

15. jul. 2013

O času brez novic

Ljudje smo danes dobesedno obsedeni od novic. Verjetno nam je to v krvi še iz tistih starodanih časov, ko so mamke na vasi kukale izza zaves in prvi hip razvedele prav vse, pa možakarji so se, sicer čisto malo zapoznalo ob nedeljskih popoldnevih ob kartah vse pomenili.
Danes pravzaprav nismo več obsedeni od novic samih, ampak od medijev, ki nam novice posredujejo. Kaj in koliko je tega "novega" v teh novicah, se lahko vpraša vsak sam.

14. jul. 2013

Narava in naravovarstvo kot pot iz krize?

Saj smo v krizi, mar ne? Finančni, gospodarski, okoljski, izobraževalni, moralni, verski, čustveni, nacionalni, identitetni, delovni, sprostitveni, ...

Bi za zgled poti iz krize lahko uporabili pot naravovarstva?
Sliši se absurdno. O čem govori naravovarstvo? O odpovedi? Morda, ja, ampak s posebno radikalnostjo. Naravovarstvo govori in nas usmerja v posnemanje narave. In kako naj človek posnema naravo? Naj gre živet v jamo, naj se prehranjuje s črvi, surovimi listi in minerali? Naj zavržemo ves razvoj, vso tehnologijo, socialno in zdravstveno stanje, odličnost znanosti in duhovnost umetnosti?

13. jul. 2013

Profesionalci

Včasih se zgodi, redko sicer, in bi si človek želel, da je bolj pogosto, da srečaš človeka, ki ima resnično profesionalen odnos do dela.
Ne boste verjeli, državni uradnik (ali uradnica; to za zdaj ni relevantno).
Čestitam ustanovi.

Ozaveščanje v naravovarstvu

Ozaveščanje je izraz, ki se zadnja leta v naravovarstvu intenzivno uporablja. Čeprav gre pogosto za enosmerno informacijo, lahko pri ustrezni metodi določeni ciljni publiki zbudi ustrezno reakcijo. Ne glede na to, kateri ciljni publiki pripadamo in v kateri življenjski paradigmi se gibljemo, je prvi odziv vsakega človeka strinjanje s potrebo po varovanju narave. Vendar to ne zadošča. Odziv namreč ne traja dolgo, saj posamezniki samega sebe hitro oddvojimo od krivde in dolžnosti. 
Rezultat tega procesa sta vsaj dva nevarna pojava. Prvič, narava je v vsakdanji praksi na osebni ravni potisnjena na obrobje, kar ustreza kratkovidnemu kapitalu: ljudje za varovanje narave ne vidimo smisla. Drugič, vsako od treh vej naravovarstva je v vsakdanjem življenju potisnjeno na obrobje, morda celo zaradi lastnih omejitev: filozofija zaradi svoje akademske oddaljenosti, naravoslovje zaradi specialistične nerazumljivosti, uprava zaradi teže ukrepov, ki visijo nad ljudmi. 
Na podlagi takšne razsmernosti večina ljudi zaključi, da v naravovarstvu ne gre za celovit pristop k celovitosti narave, ampak za parcialne interese posameznih znanosti, strok ali uprav. S tem se jim v mislih potrjuje nesmisel varstva narave.

12. jul. 2013

Naravovarstvo kot družbeni dogovor

Varovanje narave je trajna naloga, ki zaradi narave same in le počasi spreminjajočega človekovega odnosa do nje, zahteva zelo dolgoročno načrtovanje. Kot družbeni dogovor se ta dolgoročnost izraža v zakonodaji na državni in lokalni ravni ter zavezujočimi mednarodnimi konvencijami. Družbeni dogovor pomeni, da je dogovorjena vsebina največ, kar smo bili v danih razmerah sposobni demokratično sestaviti, hkrati pa pomeni, da predvsem izvajanje v praksi lahko pokaže možnosti določenih poudarkov, ki vodijo v pozitivno smer in določenih pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče izboljšati ali nadgraditi. Zakonodaja mladega področja naravovarstva je živa tvarina, ki mora na podlagi etike, v tem primeru etike človeka do narave, stalno zasledovati, preverjati in izbirati svojo najboljšo pot v korist narave in ljudi.

11. jul. 2013

Se zavedamo, kaj imamo?

Zdihovanje je, kot vse kaže, hudo pogosta reakcija večine našega naroda.
Po eni strani zdihujemo nad lepoto in bogastvom, ki ga premore ta kos Zemlje, po drugi strani zdihujemo nad težavami in nevzdržnim stanjem, v kakršnega smo zabredli. Lepota, bogastvo in blišč imajo to čudno lastnost, da človeka oslepijo. In včasih se zdi, da se pri nas prav zavestno in načrtno hočemo slepiti z mislijo o obstoju nekih neprecenljivih dobrin. Tarnanje ima to čudno lastnost, da sicer odpre na hitro kakšna usmiljena vrata. Ampak, dolgoročno, si mora pomagati vsak sam: razkrinkati težavo in reševati težavo, ne reševati lastnega tarnanja.

Čemu toliko samozagledanosti? A ne bi torej raje obrnili?

Namesto zazrtosti v zdihovanja nad dobrinami, bi pogled obrnili v dobrine same - in jih morda v zdravem in treznem razmisleku celo obnili sebi v prid, v rast in razvoj.
Namesto hlinjenega joka in posledično obupujočega medsebojnega zmerjanja bi raje pogled obrnili stran od sebe, na vsebino, na bogastvo, ki ga imamo.

Se zavedamo, kaj imamo?
Se zavedamo, da imamo bogastvo in težave.
                      Se nam morda ne ljubi odpreti oči tega zavedanja?


Zdihovanje je nič. Zakaj mukotrpno hočeš tisto, česar ni?

8. jul. 2013

Zavrtost veselja

Si morete misliti, da te nekdo okrega, ker se javno razveseliš njegovega uspeha?

Res smo nesrečni ljudje. Ne le, da sebi ne privoščimo uspeha, še veseliti se nočemo svojih uspehov, niti slučajnih in niti načrtovanih. In povrh še drugim preprečujemo veselje.
Smo res tako strahotno zavrti?
Takšni žalostni vzorci se namreč širijo po vseh nivojih posameznikovega in družbenega življenja.

7. jul. 2013

Dvojnost smeha

Spontan smeh je čudovito orodje. Omehča odnose, odpira marsikatera vrata, izrazi pohvalo.
Prisiljen smeh je nevarno orodje. Zakrije resnico, zavede otrokove norčije na kriva pota, razkolje dušo.

5. jul. 2013

Napakice

Pri javnih postopkih (npr. upravnih, izobraževalnih, sodnih ipd.) ni priporočljivo, da bi se človek poglabljal v njihovo postopkovno pravilnost. Kaj hitro bi namreč ugotovil, da je prišlo do (marsi)kakšne napake, in bi se potem po nepotrebnem jezil. To so napake, ko na primer nekdo ni prav preštel dni, ki so zaradi vseh podpostopkov potrebni do konca postopka, ali je spremenil dikcijo, ali ime naslovnika/stranke, ali si samovoljno razložil kakšen predpis, ki sicer morda ni neposredno z obravnavanega področja, ali se postavil v vlogo razsodnika na obrobnem področju, ki ga niti približno ne obvlada ... skratka, polno je takšnih drobnarij.

3. jul. 2013

Klec ob stresu ali vzhičenju

V času krize ali stresa ali stiske se človek ali družba zelo pogosto obnaša neobičajno. Od zunaj se to bolje opazi, z notranje strani pa zgleda tako, da sicer vemo, a hočemo temu védenju uiti. Podobno se drugače obnašamo ob vzhičenju.

Poseben stres ali vzhičenje nam povzročajo dejavniki, zunanji ali notranji, ki

2. jul. 2013

Smo hvaležni naravi?

Ali je hvaležnost potrebna do reči, ki same na sebi že itak so, in bi enako obstajale, če ne bi bilo hvaležnosti, in celo, če ne bi bilo človeka? To ni preprosto vprašanje. Vzemimo naravo, kjer njena lastna raznolikost in prepletenost sama sebe vzdržuje. Milijarde let, ko je očitno obstajala brez človeka, napram nekaj stotisočlet človeka, je verjetno res zadosti, da ji priznamo zmožnost obstoja brez ene od vrst. Čemu torej biti hvaležen?

1. jul. 2013

Dajte jim vi vrtnico

Nizozemska je znana po širnih poljih, celo velike površine zemlje je iztrgala morju, da so le lahko pridobili orno zemljo. Nizozemska je znana po cvetju, ki ga pridelujejo na poljih.
Na Nizozemskem ni kmetov. So le lastniki, kmetijska podjetja in delavci. Lastniki vedo o kmetijstvu samo to, kolikšna površina je v njihovi lasti in kaj jim zato pripada. Podjetja imajo ogromne obdelovalne stroje in nič zemlje. Vse kar vedo je, kako čim več iztržiti od kupca, lastnika, delavca in narave. Delavci prihajajo sezonsko, iz Vzhodne Evrope in tretjih držav.

Vrtnica na njivi stane 1 cent. En cent.
Amsterdam je rdeče mesto. Zaradi vrtnic.

Dajte jim vi jesti

Do kruha, tistega za telo ali onega za duha, je mogoče priti vsaj na tri načine.

Najprej, in ta način se zdi najbolj enostaven, ga je mogoče kupiti v trgovini. Greš, plačaš, vzameš. Použiješ in ga daš drugim ter jih s tem nasitiš. Potrebno je le zadosti denarja, za katerega se na Zahodu več ne sprašujemo, od kod prihaja. Stroške prikrito nosijo