Zemlja nam dneve določa s svojim vrtenjem okrog navidezne osi, in leta s svojim kroženjem okrog najbižje zvezde. Človek je ujet v ritem dneva in v ritem letnih časov.
Ker je življenje vseeno predolgo, si je naša kultura omislila mejnike, na katere smo posebej pozorni in jih običajno tudi praznujemo - vsaj skrito, če že ne razvpito.
Včeraj, je na primer nekdo bil star eno leto. Komaj učlovečeno bitje, ampak vsekakor bistveno drugačno kot ob biološkem rojstvu. Saj takrat rojstva pravzaprav niti ni praznoval.
Danes je na primer nekdo star 18. Nekdo, ki zna odpirati marsikatero vprašanje, a zna nanje tudi presenetljivo odgovarjati. Nekdo, ki se iz branja odnosov med ljudmi in med rečmi, uči za svoje življenje in drugim kaže vzorce pravega ravnanja.
Jutri bo na primer nekdo star 50. Včasih je bila to huda starost, danes so to srednja leta, ki se pri mnogih prevešajo v življenjsko zagrenjenost, redki pa uspejo dajati od sebe ravno vse, kar zmorejo, in se s tem ohranjati.
Pojutrišnjem bo redki nekdo 100.
Zemlja teče svoje kroge in človek z njo.