24. jul. 2013

Ocenjevanje napredka v šoli

Večina sveta v šolah uporablja ocenjevanje po kriterijih količine osvojenega predpisanega znanja, oziroma ocene A,B,C..., 1 do 5, ali 5 do 1; ali 5 do 10. V mnogih deželah po Evropi imajo v začetnih letih osnovnega izobraževanja opisne ocene, kjer so normirani znaki bolj ali manj prevedeni v besede ali besedne zveze, ki pomenijo določen odstotek točk. Nekako manj bolijo ...
Sedanje ocene so v bistvu povprečenje. Program izhaja iz "povprečno osvojljivega znanja", izvedba teži k povprečni primerljivosti otrok. Otroke s težavami tak sistem sili (zgolj) k doseganju minimuma, nadarjenim dovoljuje navzdol - predvsem pa vse k vzorcu medsebojnega rivalstva, ki
se kasneje v življenju rado ponesreči.


Otroci so si med seboj zelo različni. Nekateri že od doma prinesejo širino pogleda na svet, drugi nimajo sreče doraščati v družbeno bogatem okolju. Nekateri takoj zmorejo seči visoko nad povprečje, nekateri nikoli. Nekateri z lahkoto dojameno snov, drugi le z lastno muko in velikim trudom vzgojiteljev. Če sploh. Nekateri začnejo slabo in se pridevnika "slabo" nikoli ne znebijo. Nekateri tudi znajo v začetku zablesteti in jih potem "gor vzamejo", čeprav v resnici zaspijo.



Kaj bi se zgodilo, če bi se v šolah enkrat odločili, da ne bi ocenjevali količine znanja, ampak napredek. Namesto ocen in točkovanj, bi otroku (in staršem ali skrbnikom) sporočili, koliko je napredoval v znanju. Morda bi se ocene tudi imenovale na kakšen način, verjetno s pridevniki, na primer: izredno, zelo, zadovoljivo, malo, neznatno ....
Otroci bi bili tako izenačeni ne glede na prirojene oziroma naravne umske predispozicije. Rivalstvo bi se premaknilo od borbe za ocene (prevečkrat "za vsako ceno") v bistveno bolj produktivno borbo za napredek. Celo kazalniki za kakovost učiteljev bi bili lahko veliko bolj objektivni, saj bi se ocenjevalo, koliko kdo nauči, in ne, koliko je kdo izpolnil v program.

Razmišljati o šoli med počitnicami je pogosto zelo produktivno. Pravzaprav ne gre za razmišljanje, ampak za prepuščanje mislim, da same prihajajo.

(idej z idejalista ni lepo krasti, bistveno več bomo pridobili, če stopimo v partnerstvo)