10. sep. 2013

Prihajajočim ukradene pravice

Humana etika, kakršno poznamo danes, se presenetljivo ukvarja s sedanjim trenutkom, skoraj nič pa s prihodnostjo. Pomemben je človek ta trenutek. Ljudje, ki šele prihajajo in zanje sploh ne vemo, pa so obrobna tema in jih lahko žrtvujemo za dobrobit sedanjega človeka. Gre za nekakšno paradigmo časovne sebičnosti in samozagledanosti, ki sedanjo civilizacijo lahko zelo veliko stane. Lahko celo, da gre za samomor. Humana etika zahodnega sveta na primer
teži k večji pravici noseče ženske napram otroku, ki ga nosi. Pri oploditvah z medicinsko pomočjo gledamo na blagor staršev in pozabljamo na dvoreznost anonimnosti darovalcev, ki lahko v prihodnosti povzroči genetske težave. Pri varovanju prvobitne narave kot središče znova in znova jemljemo človeka in njegove pravice, pri čemer ne upamo odpreti oči za popolno in neprestano fiziološko odvisnost človeka od rodne narave.

Ker obstajajo etiki, ki nasprotujejo opisanim trem primerom trendov, poskuša družba težnje uveljaviti s pomočjo zakonodaje, torej s pomočjo nečesa, čemur rečemo tudi demokracija, v kateri prevlada večina. Prihaja tako daleč, da so danes mnoga popolnoma etična načela zapisana v izvršilni zakonodaji in se izvajalci nanje sklicujejo. Saj je isto, pravijo: prav, pravica, pravičnost, pravo ...Celo nekatere temeljne besede s področja etike so tako močno uvejavljene v predpisih in praksi, da so v celoti izgubile izvorni pomen.

Morda pa pravo ni področje, s katerim bi urejali, kaj je prav in kaj ni prav.
Morda pa humana etika ni pravo orodje za razsojanje prav-neprav pri naravnih in evolucijskih pojavih.


http://idejalist.blogspot.com/2013/06/prav-pravica-in-pravicnost.html
http://idejalist.blogspot.com/2012/12/normal-0-21-false-false-false-sl-x-none.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/01/ukradena-naravna-vrednota.html