18. sep. 2013

Neinstitucionaliziranost

Odnosi so izjemno pomembna prvina tega sveta. Na videz jih ni, so le "nekaj vmes", nekaj neotiplivega, a v resnici močno vplivajo na nas. Da so pomembni, nam da misliti tudi opažanje, kdaj ima človek največ težav. Ja. Takrat, ko se spremenijo ali porušijo odnosi. Celo ni treba vedeti, kdo ali kaj se je na drugi strani odnosa zamenjalo. Spremembo odnosa čutimo.


Tako menjava v moštvu ne pomeni le zamenjave enega športnika z drugim, ampak spremembo odnosov med člani in posledično celotne ekipe in načina igre. Saj načelno vsak od preostalih igralcev igra naprej tako, kot je prej, a vseeno drugače, saj so se odnosi spremenili. Podobne spremembe nastopijo pri EU projektih ali podobnih poslovnih dogajanjih, ko se menjajo sodelavci ali nadzorniki. In to je pogosto, in to je travmatično. Novim, pogosto neizkušenim, celo pripravnikom, je treba o vsebini razlagati vse na novo, predstaviti je potrebno osebje, težave rade nastanejo iz zasebnih razlogov nesimpatičnosti ali simpatičnosti in podobno. Mnogi projekti zaradi teh, na videz nepomembnih dogodkov, obstojijo. Zakaj?

Problem menjav je zasebnostnost. Dober trener ima namreč ekipo, ki je sestavljena iz aktivnih in rezervnih igralcev, in vsi skupaj tvorijo celoto. Ko jih menja, te menjave potekajo znotraj zaključene celote, zamenjave so torej institucionalizirane. Če pa se menja nadzornik projekta, gre prepogosto le za formalno insntitucionalizirano zamenjavo, v praksi pa za zasebnostno. Torej, zamenja se oseba, ki na zadeve vsebinsko gleda drugače in ne kot institucija.

Žal se zdi, da imamo v Sloveniji velike težave z nadzorom projektov ravno zaradi neinstitucionaliziranosti. Pri tem strogost in iskanje dlak v jajcu prav nič ne pomaga - ne pri nadzoru, še manj pri izvajanju vsebin.

http://idejalist.blogspot.com/2013/09/izgovori-ki-so-greh.html