Pogumna odgovornost in junaški aktivizem

V praksi človekovega odnosa do narave je mnogo samooklicanih, ki jih namesto poguma odgovornosti do narave razkrinka junačenje. Namesto premišljenega poglabljanja jih preplavlja aktivizem, pogosto na meji – ali kar čez mejo – nasilja. S segmentom znanja, ki ga domnevno obvladajo, delajo nasilje drugim segmentom drugih ljudi, ki svoj segment prav tako domnevno obvladajo. Oboji, oziroma vsi, si postavljajo lastna merila o tem, kaj je znanje, koliko sami znajo in vedo, in kako se znanje meri. Strah, ki navznoter ostaja prisoten, je upravičen, saj delovanje nima podlage v znanju ali doumevanju. Pred drugimi se rad razvije v krčevitost, v nekaterih primerih kar v nasilno ideologijo. Ta pa nima poguma soočenja, poguma odgovora, oziroma dialoga, ki pomeni odgovornost. Zato zgreši celoto.