Ste že kdaj bili v bližini policista, ko je na prekršku ujel nepridiprava? In se je slednji branil, češ, da ni vedel, da na primer ne sme voziti prehitro skozi naselje ali izsiliti pešca? Ali pa, precej popularno, turista, ki ga je kontrolor zasačil brez avtocestne nalepke? Ste že kdaj srečali naravovarstvenega nadzornika, ki vas je opozoril, da ne smete trgati teh ali onih cvetlic, ali spuščati psa po gorskih pašnikih, ali brez vsake potrebe razgrajati po mirnih dolinah?
Zgodi se, skoraj vsakomur, da pride v takšno nelagodno situacijo, da "ne ve".
Marsikaj se učimo v šoli, marsikaj nam sporočajo mediji, veliko informacij dobivamo od vsepovsod. Le koliko od teh informacij je uporabnih? Koliko je takšnih, ki bi preprečevale izgovor, da "ne ve".
Hvalimo se z demokracijo oziroma njeno demokratično zakonodajo. To je sicer demokracija
zahodnega tipa, in kakršnakoli že je, smo del nje, v njej imamo pravice in dolžnosti, kot so nam rekli. Nečesa nam pa niso rekli, in sicer, da smo dejansko del te demokracije, kar pomeni, da je predpis tudi del mene, mojega življenja in delovanja..
Toliko o pravni državi.
Zdaj pa vzporednica z moralo (morda poslovno moralo, čeprav lahko katerokoli).
Ste že kdaj slišali kakšnega strokovnjaka, da so vsebine, s katerimi se ukvarja, brez veze, da nimajo cilja in pomena in smisla? Da bi bilo treba vse drugače, vse obrnjeno, celo, da je vse sama laž in prevara in slepa ulica. Na primer učitelj v izobraževalnem (?) sistemu. Ali socialna delavka pri trudu (?) za prijavljene brezposelne (?) na zavodu za zaposlovanje. Ali pastor v verski hierarhiji (?). Ali delovodja (?) cestnega gradbenega podjetja. Ali bančnik pri dajanju ugodnega (?) posojila. Ali ...
Strokovnjak, ki ne ve, kaj bi sam s sabo, kaj bi s svojim poklicem, kaj bi s svojo stroko. Ostaja mu/ji le še zahajanje v službo in spremljanje zahajanja svoje stroke. To je BEG pred samim sabo. To je prikrivanje dejstva, da nečesa ne moreč (več) osmisliti. Torej, da ne moreš svoji stroki, katere del si, več najti smisla.
??
Ko neke reči, četudi je to naš poklic in stroka, nismo več sposobni navznoter osmišljati, se najraje rešimo tako, da zbežimo v laž. Proglasimo izobraževanje za zbegano, socialo za koruptivno, religijo za zmotno, ceste za brezpomenske, denar za hudiča.
V bistvu ne gre za problem človeka posameznika, ki naj pač tako misli, če hoče, in naj svojo stroko kar mirno sam v sebi zahodi. PROBLEM je v tem, da imajo ti ljudje pri soljudeh, ki res "ne vedo" (torej res ne vedo, iz kateregakoli razloga pač), določeno avtoriteto. Ko nekdo, ki je (bil?) strokovnjak za neko področje izjavi, da je njegovo področje brez veze, takrat je konec ne le poslovne morale, ampak konec stroke.
Morda je to eno od infantilnih subjektivističnih stanj odraslega človeka, ki ga nekdanji rodovi, ki so živeli manj let, sploh niso poznali. Takrat so dolgo živeli le modreci.
http://idejalist.blogspot.com/2013/06/resevanje-tezav.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/02/razcepljenost-in-uravnotezenost-cloveka.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/04/od-ozavescanja-do-osmisljanja.html