V času krize so nas polna usta varčevanja. Zdi se, da je to edini način, ki vodi v ustrezno rešitev. Vendar zadeva ni tako enoumna, kot se vidi na prvi pogled. Krizno varčevanje namreč ni eno, ampak sta dve vrsti, ki sta si diametralno nasprotni. Eno je tisto, ko ti zaradi stanja, v kakršnem si, ne preostane drugega, da skrajno varčuješ, se odpoveduješ in si pritrguješ prav vse. Drugo je tisto, ko so zaradi trenutnih razmer, ne glede na njihov razlog, vse možne sile usmerjene v čas uravnoteženega življenja.
Včasih se zdi, da je tako imenovana kriza le stvar načina dojemanja. Cilj prvega se namreč izkaže le kot navidezni cilj "priti iz krize". Vendar to sploh ne more biti cilj, ker samega sebe požira in je sam na sebi kriza. Za drugega je značilen jasen cilj. Pri prvem v brezglavju in z brezciljnimi ukrepi uničujmo sebe in bližnje - in izpade, kot da bi se za odločili za brezciljnost. Pri drugem je odločitev popolnoma drugačna: zavestno se odločimo za cilj, si izberemo pot in na to pot tudi stopimo.
Obstaja pa še tretja vrsta varčevanja. Kdor v času uravnoteženega življenja izvaja to tretjo vrsto varčevanja, sploh ne pride v krizo. Le uravnoteženo življenje namreč omogoča stalno rast - pravzaprav ne glede na to, kje (torej v kako "hudi krizi") začnemo.
http://idejalist.blogspot.com/2013/01/ja-in-ne-2.html
http://idejalist.blogspot.com/2012/10/ja-in-ne.html