Pred desetimi leti Slovenija še ni bila članica EU, je pa imela možnost črpanja denarja iz nekaterih skladov v enaki meri in pod enakimi pogoji kot člasnice - toreej ne govorimo o denarju, ki je namenjen pridruževalnemu procesu.
Neka slovenska ustanova, ki je bila v projektu polnopravni partner, ni bila davčni zavezanec. To pomeni, da je imela letnega prometa tako malo, da ji to ni bilo potrebno. Hkrati to pomeni, da je izdelke in storitve na trgu kupovala po trgovinskih cenikih, torej vključno z davkom na dodano vrednost. DDV, ki ga je ta partner plačal državi iz EU sredstev, naj bi bil v projektu upravičen strošek.
Kaj to pomeni?
Iz EU prejeti davkoplačevalski denar je bilo treba v sorazmerno velikem deležu posredno takoj vračati v državno blagajno. V bistvu je to čudno, predvsem kaže "visoko" stopnjo interesa za EU proračun. Ampak tako je (bilo?). Čudno se je zdelo tudi nadzornikom projekta, ki so zahtevali dokazilo, da partner ni davčni zavezanec, da torej ni upravičen do t.i. povračila DDV na kakršenkoli možen način, kot to nalagajo EU direktive, in da je torej DDV upravičen strošek, ki bremeni EU proračun na račun državnega proračuna.
Kako dobiti dokazilo?
Na DURS je bilo mogoče dobiti samo potrdilo, da si zavezanec za DDV. Potrdila, da nisi zavezanec, pa ta ustanova ni mogla izdati. Ni bilo obrazca. Na koncu je veljala izjava partnerja. Smešno, ko beseda nepomembno majhne ustanove v Bruslju velja več kot osrednje državne finančne inštitucije.
Projekt je sicer stal 8 mesecev.
Je po desetih letih kaj drugače?
http://idejalist.blogspot.com/2013/03/dobro-jutro-evropska-sredstva.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/04/eu-traktorji-in-plocniki-po-2014.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/07/242000000.html