To je nekako tako, kot če človek zbira znamke, ali srednjeveške
meče, ali stare avtomobile, ali otrok ovojčke ali figurice od čokoladnih
izdelkov. Silno veliko stane - pa papirček ne stane, ampak stane
čokolada, ki je v tem papirčku zavita. Ampak to je hobi, ki ga človek
dela z veseljem in mu veselje tudi prinaša - in hobije večinoma
prilagajamo lastnemu finančnemu stanju, mar ne?
Podatki so zelo zapletena reč. In tudi nevarna. Nezrele družbe, bodisi s področja gospodarstva ali negospodarstva, ali pa javni upravljalci na sploh, zelo radi zbirajo podatke. Pač, zgledujejo se po nekaterih, velikih, ki prav tako zbirajo podatke, nezavedajoč se, da je vzorec pri majhni populaciji zelo zelo redko relevanten.. Zbiranje podatkov brez določenega cilja je skratka ena največjih neumnosti, ki se lahko primeri človeku ali družbi. Ogromno stane, delo potrebuje obsežno organizacijo, notranja metodologija kontrole je kompleksna. In, žal, iz te kompleksnosti in zapletenosti sodelujočim pride občutek, da so razultati že tu. A ni res. (Kaj ni res, poglej spodaj)
Na državnih nivojih podatke zbirajo razni uradi za statistike. Kolikokrat smo že uporabili te podatke? Kolikokrat smo jih uporabili pravilno? Kolikokrat smo jih sicer uporabili pravilno, pa so podatki zaradi popolnoma drugačne metode zbiranja bili neuporabni za naše namene in so torej naši rezultati neuporabni?
Poglejmo državo in se sprašujmo naprej. Je avtocestni križ potreben za razvoj komunikacije industrijskih panog ali za ugodno nedeljsko vožnjo iz lokalne prestolnice na Bled, v Portorož ali v Haloško zidanico (kjer se promet tipično poleti zabaše...)? Se vam zdi lepa zelena trava in gozdovi ter nekaj blokovskih naselij in športnih igrišč ob mestni obvoznici - mar niso ob obvoznicah velemest bolj običajni grdi industrijski obrati, s cevmi preprežene kemije, sterilni brezokenski bloki poslovnih in industrijskih obratov, neskončnovrati dispečerski centri ...? Se kdaj začudite, kako da imamo toliko mladih brez posla, pa še kar vpisujemo šolske programe brez prihodnosti? Ali ni zanimivo, da se banka zaplanira pri dajanju posojil? Čemu tako ogromni traktorji za tako majhne njive? Kaj pa tisoči praznih stanovanj in hektarov neobdelanih njiv?
Ni prav, da smo veseli prazne avtoceste. Ni prav, da otrokom onemogočamo prihodnost. Ni prav, da davkoplačevalci podpirajo zavožene banke. Ni prav, da več zemlje povozimo kot ohranjamo. Podatki, ki ostajajo, so bili napačno uporabljeni. In vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Majhnost množice in vzorca v matematični statistiki zahteva drugačne metode!
In kaj ni res? Kakovostni podatki so res potrebni za kakovostno informacijo. Ampak za to, da iz podatkov dobimo kakovostno informacijo, ne zadostuje znanje o podatkih, ampak predvsem doumevanje odnosov med podatki.
http://idejalist.blogspot.com/2013/05/podatki-in-informacije-1.html
****
In, če smo aktualni, ni prav, da podjetja s pomočjo spletnih strani
zbirajo podatke o svojih bralcih. A ne zato, ker bi bilo to moralno
sporno ali kako drugače problematično, ampak zato, ker teh podatkov v
bistvu zelo malo podjetij zna res s pridom izkoristiti. Izkoristili jih bodo drugi, veliki, in to v nasprotne namene, kot so jih zbrali prizadevni zbiratelji.