Obstaja odločanje, ki ni relativno. Nima posebnega
poimenovanja, zato mu bomo rekli "JA ali NE". Vsak moralizator bo
takoj izstrelil: "Jasno, dobrim stvarem rečem ja, zlu pa reče ne."
Tako učijo vse vzgoje, vsi vzgojitelji, itd. Sliši se lepo, vsi se bodo
strinjali ... priden si, pridna si, tako delaj ...
A bistvo obeh tračnic, JA in NE, je nekje drugje. Bistvo je,
da vsaki stvari, ki ji rečeš JA, rečeš JA; in da vsaki stvari, ki ji rečeš ne,
rečeš NE prav tisti stvari. In nikoli ne narediš obratno. Na kratko: gre za
osredotočenje in gre za ne-beg. In prav to sta verjetno najbolj pomembni stvari
v življenju: da se na življenje kot tako osredotočimo in da od življenja samega
ne bežimo (to dvoje je pravzaprav eno in isto, samo gledano z različnih
strani).
Če sledim tračnici JA, je takole: Ko zjutraj vstanem,
vstanem v nov dan. Ko grem zvečer spat, grem spat v noč. Kadar pa tračnici JA
ne sledim, grem zvečer spat zaradi obupa nad dnevom in zjutraj vstanem zaradi
naveličanosti od ležanja. Ko grem jest, grem "JA" jest tako, da se
nasitim. Če grem "NE" jest, grem zato, da preženem živčnost ali
dolgčas. Če se "JA" učim ali delam, delam tako,da je kaj narejeno ali
da nekaj znam. Če se učim na "NE" način, bom morda dobil dobro oceno
ali pohvalo nadrejenega. Ostal bom prazen.
Na drugi strani pa, če se odločim, da letos NE grem na
dopust, to naredim na tračnici NE in se potem ne sekiram. Če se odločim, da NE
bom študiral, ampak si poiskal službo, storim to točno tako – seveda moram
moram vedeti, ZAKAJ sem naredil tako. Če se odločim, da ne bom jedel sladkarij,
jih NE jem in se ne ukvarjam s tem – če je drugače, je bolj smiselno, da se
enostavno odločim za JA in me to potem ne mori.
Princip JA ali NE nikakor ne pomeni, da moram določenim
stvarem reči JA in drugim, točno določenim, reči NE. To bi bila morala, v
mnogih praktičnih primerih pa moralizatorstvo, če ne celo igrica.