Kriza. Etična, družbena, gospodarska, okoljska, kulturna. Osebna.
Kriza, morda najbolj pogosto javno uporabljen izraz, zveneča enako v
vseh jezikih, ki jo poznajo.
Kriza krize. Z drugo besedo: brezishodnost; slepa ulica; apatija
bo‑že‑nekako. Množica analiz, množica refleksij o
napakah in verjetnih napakah preteklosti, ki so podložene pod
sedanji kritični trenutek. Najbolj kritični seveda. Ustvarjanje
občutka, da se strašno dela.
Posamezni predlogi rešitve, ki se morda nakazujejo, se utopijo v
množici misli drugih, ki so, ali pa še pogosteje niso, niti
približno usmerjene v rešitev. Nosijo le fasado, le naziv, ki
zavede, le modeli iz iste v krizo vodeče zgodbe, le površinski
zdi‑se‑mi brez jedra. V avtoritarnem sistemu bi monarh
udaril po mizi. Religije bi postavile nove zapovedi. Socialistični
sistemi bi navzdol povprečili socialo. Demokracije pa v svoji
demokratičnosti ostane demokratična. Večina zmaga. Množica zmaga.
Kriza krize krizo zmaguje.