Visokoleteče resetiranje

Slovenija bi lahko postala prva ekoregija.
Slovenija bi lahko postala evropska silicijeva dolina.
Slovenija ima vse možnosti prve turistične destinacije v Evropi.
Slovenija bi bila lahko mala Švica.
Slovenija bi lahko postala zgled socialne države.
Slovenija bi lahko postala prva pri električnih avtomobilih.

/Takó in podobno se slišijo visokoleteče izjave v medijih zadnjih mesecev/
/Saj so tudi sanje dovoljene, tudi idealizem in vizionarstvo. A to očitno ni to. Noč - tretjina dneva - je za sanje, ostali dve tretjini sta za delo/

Mnogi že pozivajo, da je treba Slovenijo resetirati, torej vrniti na neko izhodišče, začeti znova. Torej je vse zanič. Kar nam je bilo dano, kar so ustvarili naši predniki, kar smo pravzaprav sestavili sami v dosedanjih letih? Vse gre narobe, mladi bežijo v omamo ali tujino, starejši se kujajo v strahu pred propadom socialnih sistemov, politika misli zgolj nase, dobesedno ... če že ni, pa vse kaže v smer apatije in obupa, strahu pred samim sabo, pred svojimi slabostmi, prevzaprav pred svojo zaprtostjo: osebno, lokalno, socialno, strokovno, celo diplomatsko.

/Táko vzdušje se čuti in vidi zadnjih nekaj let, in ne kaže, da bi šlo na bolje/
/Sicer vse bolj pa se kaže, da je tudi resetiranje postalo le komunikacijski posel/

Na eni strani visokoletečnost.
Na drugi strani tesnoba.

/? Morda je to isto/



Bilo bi lepo in družbeno zdravo, če bi Slovenija bila in ostala vsaj malo Slovenija.
Navadna. Ena od.
Bilo bi lepo, če bi za začetek sebe doumeli za to, kar smo.
Odprto. Življenjsko.

Morda bi bilo celo lažje, oddahnili bi se. Biti to kar si, je lažje, kot biti to, kar nisi.

http://idejalist.blogspot.com/2014/03/mladinska-reprezentanca.html
http://idejalist.blogspot.com/2014/04/tezave-s-tezavami.html 
http://idejalist.blogspot.com/2014/01/eu-sredstva-cez-10-let.html