Pri vzgojnih procesih na različnih ravneh se običajno pojavljajo težave. Na eni strani se človekova narava upira omejevanju in družbenim normam, na drugi strani imajo vzgojitelji (v najširšem pomenu besede) vedno težave, ker cilja ne dosežejo tako hitro, kot bi si predvsem sami želeli. To so osnovne težave, ki so v medsebojnem dialogu, ja, dialogu, normalno rešljive.
Obstajajo pa težave, ki bi jih lahko imenovali bolezni vzgojno-imunskega sistema. Ja, obolijo vzgojni levkociti. Na primer nek povprečno razvit otrok brez kakšnih dušeno-socialnih motenj noče sprejeti osnov vzgoje: besed, dejanj ali zgleda. Enostavno ignorira, kot da vzgojitelj ne obstaja. Torej še sploh ne gre za kakšne vzgojne vsebine, kaj naj bi se navadil, ampak že za odklanjanje pristopa, kako naj se sploh prične navajati na neko družbeno sprejemljivo obnašanje. Značilno za tako obnašanje je, da ni odvisno od otroka, ampak od odnosa med vzgojiteljem in otrokom. Ta isti otrok bo namreč pri drugem vzgojitelju lahko bistveno drugače dovzeten. In tako je to relativno enostavno rešljivo, če imaš kakšnega takšnega botra (Pravzaprav je botre pogruntala že vsaka religija doslej in sploh ni neumno).
Podobne pojave je opaziti tudi v družbi. Nekateri posamezniki ali skupine, pogosto tisti, za katere bi ne bilo neumno, če bi še koga poslušali razen sebe (...), enostavno zbolijo na vzgojno-imunskem sistemu. Postanejo neozdravljivo bolni na vseh področjih, za katera so morda celo odgovorni. Ljudje iz iste družbe, ki takšno stanje sprevidijo, jim skušajo odpreti oči, jih vzgojiti, jim pokazati, da se je treba tudi na takšnih položajih ne le družbeno sprejemljivo obnašati, ampak predvsem družbeno odgovorno ravnati. A žal bolezen ni enostavno ozdravljiva, najbolj pogosto so potrebni drastični ukrepi. Nekaj časa je veljalo, da morda v takih primerih pomaga sprememba vzgojitelja, torej, da pride nekdo od zunaj, kakšen iz Ogleja, Rima, Achna, Dunaja, Beograda, Bruslja ... A dandanes so vzgojnoimunski sistemi v vrhovih družbe postali že tako zapleteni, da niti taka zdravilna sprememba nrekega ne-ne-umnega botra nekako ne pomaga. Družba prav hoče biti bolna. Ni zdrava, če ni bolna, je rekel nekdo.
http://idejalist.blogspot.com/2013/03/druzbeni-korektorji.html