ali
Čas s časovnega gledišča
Se je že komu kdaj zazdelo, da za videnje in doumevanje neke reči ne zadostuje le pogled na to reč, ampak tudi definicija gledišča? Poglejmo zgodovinopisje in primer uporabe pridevnik slovensko, ali v zadnjem času vse bolj uporabljano besedo na Slovenskem.
Če najprej pomislimo na današnje razumevanje pojem na Slovenskem, se bo večina najbrž strinjala, da gre to za sedanjo Republiko Slovenijo in morda čisto malo navzven, kjer živijo tako imenovane slovenske manjšine. Ampak, kako je to v zgodovinskem kontekstu. Vemo namreč, in dejstva kažejo, da so bila območja v sosednjih državah še pred stoletjem ali nekaj več poseljena večinsko s prebivalstvom, ki se je v popisih deklariralo za Slovence. Je torej tudi to ozemlje "na Slovenskem"? Zgodovinsko etnično je seveda vsem logično: če so namreč tam živeli Slovenci, je bilo to na Slovenskem, in brez dvoma, če so neko kulturo ustvarjali Slovenci, gre za slovensko kulturo.
A v zadnjem času se vse bolj pojavljajo znanstvene razprave in knjige, ki obravnavajo neko snov "na Slovenskem," vendar pri tem govorijo le o sedanji Sloveniji. Verjetno gre za strah raziskovalcev pred sosednjimi velikimi narodi, med katerimi se hitro najde prenapetež in nam očita poskus prisvajanja ozemlja. A je vendarle dobesedno krivično do vseh nekdanjih in sedanjih, zunaj meja živečih Slovencev, da to tako počnemo. Namreč, slovenstvo bi morali dosledno obravnavati v zgodovinskem kontekstu. Nekaj pomembnega smo namreč zamešali. Ljudje iz naših manjšin, kakor smo jih neustrezno poimenovali, niso
popolnoma nič manjši po svojem slovenstvu in sploh ne manjši v odnosu do
tistih Slovencev, ki živimo v državi z večinskim slovenskim prebivalstvom. Torej, če je kadarkoli nekdo, ki je kot Slovenec ali Slovenka v slovenskem okolju nekaj ustvaril, gre za stvar, ki se je zgodila na Slovenskem - ne glede na to, če je to danes v neki drugi državi, v Porabju, na Koroškem, Benečiji, Krasu in kejrkoli. Lahko gre ali pa je šlo tudi za zelo majhno območje, na primer tako imenovani slovenski jezikovni otok, posamezno vas ali dolino, kakršnih poznamo v zgodovini ogromno po vseh Vzhodnih Alpah in proti Panonski ravnini. S tem ne dajemo v nič sosednjih narodov, s tem tudi ne ogrožamo nikogar. To so samo preprosta dejstva, ki držijo za katerikoli narod, in veljajo tudi v obratni smeri, v Istri in v Pomurji ali donedavna na Kočevske.
Še več. Nobena asimilacija tudi ne more spremeniti teh dejstev. Slovenske korenine tako niso samo pod nami, sedanjimi Slovenci, ampak tudi pod drugimi ljudmi, ki se danes ne izražajo več v slovensčini in ne čutijo več slovenskega kulturnega jedra. In obratno za druge.
---
Zgodovinsko stališče ni pomembno le pri obravnavi jezika, ampak tudi pri vseh drugih obravnavah, na primer družbe na splošno, umetnosti, gospodarstva, transporta, komunikacije. A o tem kdaj drugič.