Debla nekaterih dreves in grmov so votla, oziroma se v njih tvori stržen, ki je bistveno mehkejši od okoliškega lesa. Tudi v družbi je opaziti pojave, ki so podobni strženu. In nekateri so celo ključni za našo civilizacijo.
Na primer dejstvo, da se nam mnoga danes ključna dela klasičnih grkov niso ohranila v originalu in v središču njihovega nastanka, ampak jih je bilo treba naknadno (nazaj) prevesti iz arabščine.
Ali pa rimski imperij. Mnogi mislijo, da se je rimska kultura ohranila s kontinuiteto skozi v srednjeevropsko nemško kulturo. A taka trditev sloni le na sloviti veleevropski državi, ki je sebe poimenovala Rimsko cesarstvo nemške narodnosti in o kateri se pridno učimo v šoli.. A tako se je le imenovala, v resnici je bila vse drugo. Rimsko kulturo nam je ohranil in ponovno vrnil v Evropo vzhodni del cesarstva, Bizanc.
Pravijo, da bo tudi s vrednotami krščanstva tako: ne ohranja jih Evropa ali Sredozamlje, kjer se je ta vera spočela, in od koder so jo v preteklih stoletjih vehementno širili. Ne. Vrednote, tiste prave, pozitivne in izvorne, bodo prišle (nazaj) od drugod.
Še v vsakodnevnem življenju lahko opazimo, kako se praznijo mestna
središča. Če jih mestne oblasti s spodbudami ne oživljajo, ali če niso
slučajno med tistimi stotimi na svetu, ki jih oblegajo trume turistov zaradi
razvpite znamenitosti, postanejo mestna središča vsaj ob koncih tednov prave mrtvašnice.
Morda se celo zdrava pamet včasih umakne iz središč samo zato, da se ohrani.
Narediti v središču stržen? Kot rastlina, ki je prav zaradi votlosti debla bolj trdna in manj trda.