Že več raziskav s področja etologije, to je vede o živalskem obnašanju, dokazuje, da imajo živali bistvno več težav s premagovanjem strahu pred težavami kot s težavami samimi. Tako se lahko v izjemno težkih in hudih razmerah povsem znosno obnašajo in premagujejo še tako nemogoče prepreke. Običajno živali v zelo hudi stiski niso nevarne in si celo med seboj pomagajo.
Bistveno bolj pa so živali razdražljive, če jih je strah. Takrat so tudi bistveno bolj nevarne. Marsikdo ima s tem tudi lastne izkušnje, na primer z živalmi doma, tako s hišnimi ljubljenci kot tudi z živino v štali.
Morda je podobne razlike med strahom in dejanskimi težavami zaznati tudi pri človeku. Morda se tega sploh premalo zavedamo, ker se nam zdi, da bi potem izpadli preveč živalski, preveč biološki, torej premalo človeški, premalo humani ... Morda je na primer strah pred krizo večji, kot kriza sama, in zato tako nespretno pristopamo k reševanu.