Javno življenje, vsaj nekateri segmetni, ki jih kažejo mediji v naši državi, se zdi vse bolj čudno. Kot bi bila neka burleska, oziroma, kot bi nekateri in nekatere svojo naučeno retoriko obvladali tako hudo slabo, da se niti pretvarjati ne zmorejo, da niti svojega neznanja in šibkega obvladovanja razmer ne zmorejo vsaj prikriti. Nekakšni spačeni obrazi in nekako neobičajne, vsakdanjemu človeku težko pripisljive geste izdajajo - joj - kot nekakšna bolezen, neka patološkost, ki jo po eni strani težko razumeš pri ljudeh, predvsem tistih ljudeh, ki so v javnosti privzeli nekakšne odgovorne položaje. Po drugi strani se ti ljudje kot taki smislijo, po tretji se ti smilijo njihovi sleposledeči pristaši, predvsem pa se ti smislijo vsi tisti, na katere imajo njihove - joj - morda res nekoliko patološke odločitve, vpliv.
Opazovati obraze je občasno kar težko.
http://idejalist.blogspot.com/2013/07/kaj-pa-ce-res-ne-znajo.html