Vsak od nas ima želje imeti to ali ono, doseči nekaj, postati nekaj, biti nekaj. Lahko veliko reč, lahko skromno, lahko celo plemenito željo postati ali biti uspešen, dober, umirjen, in tako naprej. Duhovne želje se, gledano z notranje strani, niti ne razlikujejo od želja po materialnih dobrinah. Nekako človeka tišči, da si prizadeva. Je pa že tako, da dandanes tudi duhovne dobrine postajajo materializirane, predvsem po zaslugi ponudbe. Torej, tudi knjiga stane, koncert ima vstopnico, duhovna pomoč postaja plačljivi servis, celo prostovoljstvo je tako ali drugače obdavčeno ali denarno organizirano. Brez tega ne gre, pravijo ...
Največja težava neke želje tako ni več vsebina, ampak vprašanje, kako dobiti denar, da si tako željo izpolnimo. Še več. Želje v sebi ne zatiramo zato, ker bi razmislili o vsebini te želje, na primer, da tiste reči morda ne potrebujemo, ampak je glavni razlog zatiranja enostavno to, da nimamo denarja, da bi si jo uresničili.
Potem pa se pojavi. Denar. Recimo potom take ali drugačne loterije. Ali pošteno, s trdim delom, ki je na koncu ustrezno plačano. No, ali pa čudežno vsestransko.
Napetost želje ali morda celo hrepenenje v trenutnu popusti. Morda celo ne hitimo, ampak parkrat vdihnemo; morda si celo mislimo, da mene pa že ne more premamiti denar; morda se nam oglašajo nasveti staršev iz mladosti o pazljivosti pri kramarskih sejmih; morda se kar trdo odločimo, da bomo ostali trdni; da bo naša vest ušla tistim dobrim a pokvarljivim namenom.
Življenje kaže drugače. Denar, ki je v sedanjem svetu v bistvu odlično sredstvo za smotrno izmenjavo dobrin, prevlada sam na sebi. Denar zgubi svojo vsebinski smisel in svojo vsebinsko vrednost, skorajda v neskončnost pa pridobi svojo lastno vrednost. Nekateri to potem v pretiravanju razumejo kot zlo, kot hudiča. A tudi to je zmotno. Iz vsega tega se potem rodi nihanje, ki je najmanj zdravo: enkrat denar ljubimo, takoj nato sovražimo. Tako deluje politika, tako delujejo tako imenovana javna sredstva, tako deluje kratkoglednoo gospodarstvo.
Ne glede na količino in ne glede na to, čigav je, naš osebni, naš od podjetja, naš od države ali naddržave, ali pa izposojen, torej ne-naš, je bistvo upravljanja z denarjem razsodnost.
Prodajalci in kupci, dobrodošli v magični december.