Naravovarstvo se je redko ukvarjalo z naravo

Za modo gre, samo za modo.
Začelo se je z natur(al)izmom, življenjem z naravo. Posamezni bogati meščani so odhajali na podeželje, si izbrali idilično lokacijo, postavili čudovito hišico iz naravnih materialov in tam živeli, razmišljali, pisali, sprejemali obiske, tudi predsedniške, se imeli lepo. Osvobajanje, rekreacija. Ohranite naravo! so klicali.
Potem je prišel množični romanticizem. Najvišji slapovi, najgljoblje jame, najčudovitejši pogledi, najbolj duhteči travniki, strašno-skrivnostni gozdovi. Posamezne, mestnega življenja presite skupine so spodbudile politična in obpolitična gibanja za narodne parke, za rezervate, za ohranjanje lepot. Ohranite naravo! so klicali.
Sledilo je obdobje podatkov. Stokovnjaki so prišli do besede, prešteli so vse, spustili so se v najgloblje morje in povzpeli na najvišje vrhove, po dolgem in počez so kartirali in popisovali, nabirali in zbirali primerke, urejali muzeje in razstave. Raznolikost, pestrost, indeksi, števičnost, množica bogastva. Ohranite naravo! so klicali.
Vmes se je vrinilo gospodarstvo, tisto, ki je obstajalo že prej, le v zlato so postala okovana tista podjetja in panoge, ki so si na en ali drug način pripela bio-, eko-, naturo-, naravo-,  in pa trajnostno, sonaravno, vzdržnostno, prijazno, mehko, počasno, organsko, seveda tudi bolj znanstveno zveneče in konkretne logos pritikle biološko ali ekološko. Mi ohranjamo naravo, so rekli sam sebi, drugim pa: Ohranite naravo!
Neznano od kod se je vrinil konstruktivizem. Karkoli smo uničili, slučajno in nevede seveda, bomo popravili. Tudi tisto, kar bomo uničili v prihodnosti, in to gotovo (ne) bomo, bo naš stroj zmogel urediti. Bleščale so se čistilne naprave, večala so se odlično urejena smetišča, embalaže so lahko postale privlačno večje in barvitejše od izdelka. Vse bomo uredili. Ohranite naravo! so klicali.
Prišla je nova doba, komunikacijska. Politika je v svojem tvorila globalne, planetarne, vseobsegajoče, splošne, in vsakršne pamflete, na mize so letele deklaracije in visokoleteče plitvoumje, vrstile so se konference direktive in zavezovanje. Vse je bilo naturalno, estetsko, ekonomsko in znanstveno hkrati. Ohranite naravo! so kričali. In kričijo. In kričimo.

Kdaj bo prišel čas, ko se bomo v naravovarstvu začeli ukvarjati z naravo? Saj ne gre za naturocentrizem, ampak samo za to, da bi se ukvarjali s predmetom, ki ga dejansko obravnavamo.