Nekatera področja znanosti imajo zelo obsežne in raznolike predmete raziskovanja, ki se poleg drugih težav še stalno spreminjajo. Tako rekoč neobvladljivo. Statistične metode tako postanejo rahlo nezanesljive, vsekakor pa nepreprečljive, saj je uveljavljeno splošno mnenje, da so le objekti resnični, raziskave pa abstrakcija - torej to pomeni, da gre objektom bolj verjeti kot njihovi interpretaciji. Statistika pogosto le poveča dvome: če ne na kratek rok, ko znanstveni rezultati morda še imajo neko težo, pa gotovo na daljši rok, ko pride do izravnav statistik/interpretacij/mnenj za in proti.
Če vseeno hočeš vsaj izgledati znanstven, moraš na veliko razlagati metode, dobesedno moraš očarati ljudi z neverjetno zapletenimi in nepredstavljivo dragimi napravami, ki si jih moral izumiti in plačati, da si prišel do tako izjemih rezultatov. Predmet raziskave se tako umakne v drugi plan, v ozadje. Ni več pomemben. Pravzaprav se umaknejo tudi nekatere znanosti, ki niso zadosti spretne pri izumljanju fascinantih metod.
http://idejalist.blogspot.com/2012/10/fascinantnost-v-znanosti.html