Na Zahodu smo tako hudo prebogati, da si ravno v naravoarstvu lahko privoščimo marsikaj.
Plastični kamni, sledenja, renaturacije [pravkar videno]. Kako se to naravovarstvo sreča z revščino drugod po svetu? Noče se. Ignorira jo, celo prezira. Nihče od teh ljudi se ne bi ukvarjal z takim naravovarstvom, če bi ne bili presiti. Prav perverzno pa je, da te bogataške metodologije skušamo prenesti v tretje države [pravkar videno]. In nihče ne razume, niti Tretji, niti Prvi.
Naravovarstva brez globokega notranjega odnosa do vsega okrog sebe ni. Ni.