Čutila omogočajo, da organizem iz okolja sprejema podatke. Po živčnem sistemu se signali o teh podatkih prenašajo v osrednji živčni sistem ali podoben organ, kjer se obdelajo. Na podlagi rezultatov obdelave se oblikuje informacija, iz katere potem izhajajo signali oziroma končno odzivi. Postopek v živem organizmu lahko poteče tako rekoč v trenutku: ko z roko začutimo vroč predmet, jo brez vključitve zavesti hipno umaknemo. Odzivne hitrosti so sicer različne, glede na tip organizma. Tudi rastline
se odzivajo!
Podatki so izjemno pomembna reč, saj dajejo osnovo za kakršnekoli odzive, za katerokoli dejavnosti. Pri živalih, ki smo jih uvrstili v skupino višje razvitih, rečemo, da so na podlagi podatkov, ki jih dobijo iz okolja, sposobne zavestnega odziva. Torej, medvedka bo verjetno preplavala smrtonosno deročo reko in rešila javkajočega mladiča z druge strani. Gre torej za vrednotenje, katera reakcija in njena posledica bo v danih razmerah, ali tudi dolgoročno prinesla več koristi. Mladič je v primeru medvedke seveda ključen za nadaljevanje vrste, torej medvedke same.
Za nas, človeka, pač edino vemo, da se zavedanja tudi povratno zavedamo. Človek ve, da ve.
Družba zbira podatke. Na zahodu imamo za to ustanove, na primer statistične organizacije.Če pogledamo naš SURS, nam bo hitro jasno, kaj vse se tam dogaja. Na videz mnogo suhoparnega, a v resnici na moč uporabnega, če zbrane reči znamo uporabiti. Podatki, ki, in ko se tam zbirajo, so na moč podobni signalom, ki potujejo od čutil proti osrednjemu živčnemu sistemu.
Hudo vprašanje pa je, ali je družba sposobna delovati tako, kot deluje osrednji živčni sistem. Tu posnemanje narave rado odpove (ali pa udeleženci ne poznajo narave zadosti, da bi jo posnemali). Vprašanje je torej, ali družba lahko iz podatkov izvede informacijo, na osnovi katere se potem odzove. Zdi se, da ne, oziroma zdi se, da prav osrednji del umanjka. Informacija se sicer tvori, vendar se najbolj pogosto sploh ne uporabi - ali pa uporabi neustrezno.
Primerov je ogromno. Lepa primera pa dobro poznamo iz javnosti, in sicer na področju narave in prav te dni popularnih nepremičnin. Primer iz narave je zloglasna, pred 10 leti sprejeta Natura 2000, kjer v državi sploh ni prišlo do vrednotenja, ampak so se podatki naravoslovcev brez celovite presoje prenesli v upravne procese. Naravoslovci so sicer v okviru pradigme svojega delovanja podatke korektno zbrali in kartografsko analizirali, torej so iz podatkov izvedli naravoslovno informacijo, nihče pa ni posvečal posebne pozornosti celovitemu vrednotenju v smislu odnosa med naravo in človekom, torej naravno-družbeno informacijo. Tako smo postali evropski prvaki v površini Nature 2000.
Drug primer so nepremičnine, vključno z njihovim balonom. Za drage denarje smo jih popisali, celo večkrat. Kakovost podatkov je na mnogih mestih sicer vprašljiva, saj temelji na anketah, zračnih posnetkih in podobnih "poceni" "remote" in "mobile" sistemih. Skratka, nekoliko subjektivo. Podatki pa so bili po strokovni plati ovrednoteni in stroka v bistvu ve, katere pomanjkljivosti imajo.
Potem je prišla finančna kriza in te podatke je nekdo kar rokohitrsko pretočili v dejanja. Umanjkalo je delo celovitega vsestranskega vrednotenja podatkov samih, umanjkala je primerjalna analiza z drugimi skupinami podatkov, na primer sociale, gospodarskih kazalcev..., umanjkala je zavest, umanjkal je osrednji živčni sistem. So te roke zadosti zdržljive, da se ne bodo opekle, celo zapekle?
Podatki so izredno močno orodje. Ne, orožje. Ubijejo lahko ne le tistega, na katerega streljamo z njimi. Predvsem lahko ubije nas same, ki, ali ko z njimi upravljamo.
Biolog bi svetoval, da je pametneje reševati mladička, kljub deroči reki.
http://idejalist.blogspot.com/2013/05/podatki-in-informacije-1.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/08/ucinkovito-upravljanje-s-podatki.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/04/kaj-pa-ce-ne-znajo.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/07/kaj-pa-ce-res-ne-znajo.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/05/odlocitve-v-kriznem-casu-poskus.html