Pristojni minister je pred časom zavrnil neko vlogo za finančno podporo mednarodni dejavnosti na nekem dokaj marginalnem področju javnega delovanja neke zasebne ustanove. Razlog za zavrnitev je bil, da ima dotična ustanova registrirano preveč raznoliko dejavnost, da torej deluje preveč transdisciplinarno.
Dopuščamo možnost, da so odločitve
vlade neke države skladne z njihovimi lastnimi pravili, vendar se
vsebinsko sprašujemo:
1. Ali so besedila razpisov in njihove
razlage v duhu ustave, zakonodaje z zadevnega področja in ratificiranih mednarodnih konvencij? - ali pa morda
kdo samovoljno izbira in razlaga besedila, in žal nekritično do
(morda kakovostne) vsebine sprejema odločitve?
2. Mar ni trend razvoja, ki pelje v
uspešnost pri gospodarskih in družbenih dejavnostih ravno v
multidisciplinarnosti znanja, veščin, iznajdljivosti, nenazadnje
opreme in denarja? - ali morda zaradi nezmožnosti ocenjevalcev za
širši pogled raje prav na tistih področjih, ki izrazito kažejo
trende dodane vrednosti, že na formalističnem začetku prekinjamo
sodelovanje med disciplinami?
3. Ali obstaja upravičen strah, da si
Republika Slovenija s podobnimi nerazumljivimi odločitvami hudo
kvari ugled v mednarodni javnosti? - pri čemer je področje, zaradi
katerega je nastala ta izjava, v primerjavi s področji
makroekonomije in makropolitike verjetno zelo marginalnega pomena.
Član mednarodne ekipe iz ene najbogatejših držav na svetu je dal zanimivo primerjavo: Vi v Sloveniji bi verjetno mirne duše smučarki Tini
Maze odvzeli stekleni globus v slalomu samo zato, ker je že
enega osvojila v veleslalomu. Kolegica je pripomnila: To je tako, kot če bi torte NE spekel izključno zato, ker imaš v kuhinji le multipraktik, nimaš pa mešalnika za smetano. Sicer dostojen in kultiviran kolega iz bivše domovine je pri komentiranju zmogel uporabljati le besede na j.
Se še komu zdi, da so takšni vzorci obnašanja nalezljivi in prenosljivi? Le zakaj bi se hranil s tistim, kar imaš, če lahko stradaš ...
Anekdota je seveda resnična.