Če te nekaj boli, kaj te boli? Celo telo. Ja, vendar redko. Običajno te boli nek organ. noga, ali ledvice, ali oko, ali mehur, hrbtenica. Vse telo te morda boli, če je kaj narobe z ožiljem, pa še kri je v bistu tekoči organ.
Te kdaj boli celica? Ja morda, a redko, da se vname ena sama celica. Recimo v največkratnem primeru nekaj celic skupaj, kakšna žleza. Posamezne celice niti ne bolijo -edino npr, če je kaj narobe s krvnimic elicami - v krvi so namreč celice edino kolikortoliko samostojne.
Za kaj vzamemo zdravila? Za celice ali za organe, ali morda za organizem?
Mar ni čudno, da celotna zahodna medicina temelji na zdravljenju celic in ne organov. Medikamenti namreč ne vplivajo na organe, ampak na biokemijo celic in njihovih membran. Je že res, da so organi sestavljeni iz celic, ampak po delovanju gre za delovanje na posem drugačni ravni. Eno je celična raven, čisto nekaj drugega raven organov. In celice po svojem delovanju sicer so nekoliko specializirane, po sestavi pa toliko, da bi isto "zdravilo" delovalo na vse celice približno enako. Saj nekaj spocifičnih učinkov obstaja, to drži, ampak nivoja sta res bistveno različna.
Torej sproti, ko zdravimo nek organ zdravi, v bistvu pa skuša vplivati na celice tistega organa, obstaja velika nevarnost, da vplivamo tudi na organe, ki niso potrebni zdravljenja, kar se zgodi zaradi dokaj neselektivnega vpliva medikamentov.
In končno. Kaj rečemo? Daj je organ bolan, ali, da je človek bolan? Tu spet stopimo v problem nivojev. Človek kot celovit organizem je namreč sestavljen iz organov in zdravljenje enega organa v bistvu ne pomeni nujno, da ozdravljaš človeka, mar ne? Celo celično medikamentalno zdravljenje je morda v posameznih primerih na sistemski ravni bližje vsečloveškemu zdravljenju kot zdravljenje posameznega dela.
Kako je potem sploh to s tem zdravljenjem?