Pravičnost je univerzalni prav, ni vezana na kulturo in
zgodovino. To ni le legalnost, niti enakost, niti zgolj pravilnost. Različne
kulture pravičnost opisujejo na različne načine. Evroameriški svet jo
filozofsko razlaga, slovanski svet Vzhodne Evrope jo izrazi v leposlovni
literaturi[1],
še dalje na Vzhodu ima spet drugačno pojavnost, ki je iz Zahodne paradigme
pravzaprav ne moremo neposredno doumeti.
Pravičnosti ne moremo
razporediti na stopnje: obstaja ali ne obstaja.
[1]
Pesniki in pisatelji, ki so pisali tako imenovano psihološko, družbeno ali
filozofsko literaturo, denimo Tolstoj, Dostojevski, Puškin in drugi.