Svež kruh v samopostrežni trgovini nam kupcem iz različnih razlogov ne more biti na voljo prosto na policah. Za njim nam postrežejo. Bili so časi, ki je bilo v trgovinah moč dobiti le dve ali nekaj več vrst kruha. Takrat si vnaprej vedel: bel je za bogatejše, črn za revnejše. Danes je ponudba bistveno bolj pestra. Tudi revnost in bogastvo se meri drugače.
Pestrost je lepa stvar, vendar dobi na svoji vrednosti, če je urejena tudi taksonomija - torej, če stranka ve, kako se izdelku reče.
Preizkušanje novosti me je vedno veselilo. A kadar kupujem kruh, se vedno mučim z imeni. Namreč, velikost napisov se ne razlikuje od velikosti napisov na drugih policah, ki jih lahko vsak pogleda čisto od blizu. Žal so kruhovi povprečno 6x bolj oddaljeni od mojih oči, torej za kupca 6x manjši.
Ostane pač, da se s prodajalko ali prodajalcem izpogajam glede na videz hlebca, štruce ali druge oblike.