Snov je na
subatomarni ravni neverjetno redka. Razdalja med atomskim jedrom in
elektronom je enormna: če bi bilo jedro vodikovega atoma veliko kot
pomaranča in bi se nahajalo v Ljubljani, bi elektron v primerljivi
velikosti konice bucike krožil nekje v Londonu. Vmes pa ni nobene
snovi.
In vendar sta ta objekta med seboj v odnosu, v zemeljskih razmerah
skoraj nerazdružljivo povezana. Ta praznina, v kateri je odnosa za
„1000 kilometrov”, objekta pa sta zaradi majhnosti tako rekoč
neopazna, je za nas oprijemljiva.