Jezikoslovci na svetu razlikujejo približno 6000 različnih jezikov, od katerih ima vsak svoje značilnosti, ki se jasno ločijo od drugih. Med njimi obstajajo takšne razlike, da se je treba novega jezika zavestno naučiti
in ne zadostuje le dojeti sprememb naglasov in obliko vokalov.
V znanosti se je večkrat pokazalo, da so nekateri izumitelji enostavno plagiatorji iz neke druge človekove kulture. Najbolj znan primer je morda izum smodnika Alfreda Nobela, po katerem se imenuje najbolj prestižno priznanje v znanstvenem svetu. Mnoge druge iz zadnjih obdobij pa poznamo s področij elektronike, medicine, vesoljske tehnike, tudi deoretičnih področij matematike in filozofije.
Dejstvo je, da smo latinsko pišoči prebivalci zemlje kjub (statistični) prevladi svoje pisave na svetu verjetno najbolj omejeni. Vzhodne pismenke, arabščina, pisave JV Azije: ob pogledu nanje onemimo in oslepimo. Vsebine napisane v teh pisavah nam ne predstavljajo niti slik.
Podobno je pri razbiranju starih rokopisov. Besedila iz starodavnih arhivov oživijo šele takrat, ko jih nekdo razbere in transkribira v latinske črke.
In podobno je tudi v vseh znanstvenih paradigmah. Gluhonemost in slepota. Škoda.