23. jan. 2013

Teorija razpadanja radioaktivnih snovi

Kemični element uran je trdna, temno srebrnskasta snov, ki se v naravi pojavlja v nekaj različnih oblikah, ali po kemijsko izotopih. Za vse oblike je značilna radioaktivnost, to je človeku nevarno sevanje, ki se z leti zmanjšuje. Zmanjševanje radioaktivnosti
v bistvu pomeni spreminjanje snovi v neko drugo snov, na primer v svinec.

Zmanjševanje radioaktivnosti se, poenastavljeno rečeno, meri z razpolovno dobo: torej koliko časa je potrebno, da se polovica kosa neke radioaktivne snovi spremeni v neradioaktivno.

Za snov vemo, de je sestavljena iz delcev (recimo atomov), ki imajo načelno vsi enake lastnosti na fizikalni in kemijski ravni, torej tudi kar se tiče radioaktivnosti.

Vprašanje pri tem je: Kako se en atom "odloči", da ne bo več radioaktiven in zakaj "se odloči" ravno tisti atom in ne sosednji, če imata vendar enake lastnosti. Kako snov "ve", da se njena radioaktivnost  zmanjšuje enakomerno po celem kosu snovi bolj ali manj enakomerno?