Nekdo je pred časom Slovenijo označil za deželo festivalov. Gre sicer za tematsko naslovljene sklope dogodkov, v katere organizatorji stlačijo vse mogoče. Od koncepta morda ostane samo naslov, ali beseda v naslovu, ali celo le neko skrajno približno ujemanje drobnega delčka posameznega dogodka z drobnim delčkom besede iz naslova festivala. Na podoben način
poznamo tako imenovane tematske dneve, tematske tedne, tematska leta.
To je, kjub vse bolj opazno sprevrženem neskladju med vsebino in naslovom, še kar v redu. Pač tlačenka iz različnih kosov mesa in maščobe, nekaj zelenjave, oliv, vse skupaj lepo zalito z žolco. Saj nekako prebaviš.
Pojavljajo pa se organizatorji festivalov, ki nič ne organizirajo. V svojo tlačenko požrejo dogodke, ki že itak so, ki jih že itak organizirajo drugi in so jih vedno organizirali, in ki so že itak verjetno del drugih festivalov. Prvotni organizatorji se sprva v svoji naivnosti navdušijo nad še eno vključitvijo, nad dodatno promocijo ali vsaj brezplačnimi plakati ... A pogosto, zelo pogosto, je ta požrtija konča tako, da prvotni zagnanci, ki so dogodku dajali življenjsko kri, odnehajo. Vsebina odneha.
Tako nastane množica vsebinsko izpraznjenih tlačenk, v katerih namesto krepilnih mesnin, prijetno hrustljavih paprik in sočnih oliv ostane le žolca. Ali pa še ta ne. Festival pomeni praznik.Prazni(k).
Slovenija ni dežela festivalov. Slovenija postaja en sam festival.