Znanost nam pokaže na dejstva in po njenih ugotovitvah na
mnogih področjih življenja usmerjamo tudi naša ravnanja. Mnogi rezultati, ki
jih daje znanost, so zelo relativni
in žal večkrat v javnost prodrejo brez nujnega konteksta ali preveč
poenostavljeni, neredko so tudi zlorabljeni. V posameznih znasstvenih
disciplinah se neredko oblikujejo t.i. tabori, ki so si pri razlagah istih
podatkov popolnoma nasprotni. Opazno je, da večina razlogov za okoljska
prizadevanja temelji na napovedih za prihodnost, torej ugotavljanju trendov in
modeliranju. Prav na področju okoljskih znanosti smo priče nekaterim
interpretacijam podatkov, ki so se izkazali za napačne.
Ljudje za vsakdanje življenje potrebujemo kar se da
argumente za sprotne odločitve, zato se nam zdijo nekateri statistično
ugotovljeni znanstveni rezultati zanesljivi. Poleg tega nam osebne izkušnje
napeljujejo v zaključek, da se očitno tudi največje svetovne avtoritete in
organizacije s področja okolja večkrat zmotijo. Bufferske sposobnosti biomov so
očitno drugačne, kot so pričakovane po znanstvenih napovedih, zato se grožnje o
skorajšnjih globalnih katastrofah, ki smo jim bili priča pred nekaj desetletji,
ne uresničujejo.
Torej. Na eni strani velika mera napovedi, ki so dognane na podlagi statistike in trendov. Na drugi strani nujnost pravilnega vsakodnevnega ravnanja. Človek nekako zna ravnati glede na izkušnje. A kako naj ravna glede na napvedi? Kako naj se obnašam etično do nečesa, kar še ni?
Kaj tukaj manjka?