Gotovo se (marsi)kdo sprašuje, kako sploh more nek kot-da poslovnež, ki je zavozil podjetje, ali počel s skupnim denarjem nečedne reči, in so ga na koncu ujeli in obsodili, vrniti tiste ogromne milijone, celo milijarde. Sodba je seveda tam nekje od 5 do 10 let. In čeprav tisti tam dela za zelo visoko plačo, se v zaporu nikakor ne da odslužiti velikanskih vsot.
Kako je torej sploh mogoče rešiti neke dolgove, poplačati upnike, ki so bili morda pošteni, povrniti delavcem in njihovim družinam neizplačane prihodke in težave, ki so jih imeli ob propadanju zavoženih podjetij ali ustanov? Kako naj sodišče sploh ukrepa porti t.i. tajkunom, da bo vsaj kaj efekta, saj, priznajmo si, če nekdo sedi v zaporu, ker mi ni plačal opravljene storitve, s tem prav nič ne pripomore , da bi si jaz kupil vsakdanji kruh, niti plačati otroku šolske zvezke.
Na koncu potem pride še do raznih oprostitev, saj se kaznjenci običajno lepo obnašajo, in, mislim, da je toako, se po nekem sorazmernem času njihovo dejanje celo izbriše iz seznama kaznovanih. Saj s tem ni nič narobe, ko odsluži pač odslužui, in je pred zakonom čist, načelno pa tudi v družbi na splošno.
Vseeno pa dolgovi in krivice ostanejo, niso bili izplačani, niso bile poravnane. Kako torej?
Ja, obstaja vsaj ena rešitev. Namreč dejstvo je, da človek posameznik v zahodni družbi enostavno ne more zapraviti ali poneveriti tako velikih vsot denarja, za katere je obsojen. je res "odgovorna seba", ampak povsod imamo množice varovalk, ki se imenujejo nadzorni sveti, odbori, davčne in drugačne finančne kontrole, letne preglede, finančne agencije, konec koncev tudi medije, ki so se že vmnogih - a žal prepogosto v obrobnih primerih - izkazali za dokaj detektivske. Mnogi od teh si ne upajo povedati, kako visoke sejnine imajo, precej jih niti ne ve, kaj naj bi tam drugega počelo, kot navzkrižno skrbelo za svoje lastno podjetje ali projekt, redkim je mar tudi za podjetje, ki ga nadzorujejo in za posle, ki jih skuša vodstvo morda pretihotapiti mimo njih. Javne kontrole seveda tudi delujejo le do tiste mere, do katere jim je naročeno. Bistvena spretnost pri teh nadzornih organih je, poskrbeti za tako močno razpršenost vprašljivih dejanj oziroma kar krivde tako, da smo na koncu lahko krivi kar skoraj vsi. Takrat pa seveda odnehamo, in požremo.
Vsekakor, velika krivda je vedno skupinska, le nekoga se kot-da-izbere, da jo nosi, in da zanjo odsedi pravno določeno dobo. Ko je te konec, se spet vse lahko začne znova. Če ne drugače pa z drugim političnim sistemom.
Verjetno bi v pravnih sistemih morali poiskati učinkovite poti mrežnih sojenj.