Očitno je majhnost močno povezana z nezmožnostjo uskladitve, oziroma obratno, če se neka skupina težko uskladi, pomeni, da je majhna.
Matematična majhnost je na primer 2. Tu je uskladitev povsem enostavna, še sta dva človeka složna, in najtežja, če si nasprotujeta. Če so trije je dokaj enostavneje. Vedno je lahko 2 proti 1, če izključimo možnost vzdržanja, ki pa pomeni, da si v bistvu nasprotujeta 2 in imamo primer dveh. Če so štirje, se nekako ponovi 2, oziroma 2x2, vendar ni tako enostavno, saj imamo tudi druge, povsem verjetne možnosti, torej 3 proti 1 itd. Če gremo še dalj, si lahko predstavljamo zadeve, ki jih rešuje 5 ljudi, ali 6, ali sto, ali dva milijona.
Včasih se zdi, da je tudi dva milijona majhnost, saj so drugi, ki jih je bistveno več milijonov, celo milijard, v mnogih rečeh nekako zadosti uskladijo, da delujejo kot država. In ker so veliki, postajajo zaradi svoje usklajenosti samo še vedno večji, pišejo zgodovine. Zakaj? Ker gredo v bistvo, ker njihovo srednje mnenje teži k sredini? Če sta samo dva, sploh ne moreta tvoriti Gaussove krivulje, ampak dva kvadrata ... Morda tudi če sta samo dva milijona, tvorita nekakšna dva kvadrata, ki se zaradi svoje oglatosti nikakor nočeta nikamor premakniti.
Krivulje so bile pišočemu vedno slajša matematika.
Majhnost pa seveda nima popolnoma nobene povezave s ponižnostjo. Celo obratno!
Prav tako delati se velikega ne pomeni, da boš kdaj velik. Kvečjemu obratno!