31. avg. 2013

Dodana vrednost in dodana prodajna vrednost

Kdaj nečemu dodamo vrednost in je potem tisto več vredno, kdaj pa nečemu povečamo prodajno vrednost in jo na tej osnovi razglasimo za več vredno?
Zabrisana razlika med dodano vrednostjo in povečanjem prodajne vrednosti (to je sodobni kolonializem do soljudi tretjega sveta in do narave) bo verjetno eden od ključev propada zahodne civilizacije, ki si je na vseh področjih, torej materialnih in duhovnih, za osnovno dejavnost namesto proizvodnje dobrin privzela njihovo preprodajo.

O tehtni besedi

Danes človek ne more z besedo več prepričati nikogar. Niti s tehtno ne, in niti ne z avtoriteto, ki jo morda ima, in je mogoče celo življenjsko resnična. Vsaka misel se dobesedno izgubi v množici drugih misli. Misli pa frčijo po svetu sem ter tja in lahko jih loviš, lahko pa tudi ne.
Vendar to nikakor ne pomeni, da pisanje in izražanje nima pomena ali smisla. Še kako ga ima!
Pisanje in drugo izražanje misli je namreč

Kako izgledajo nebesa?

Večina tradicionalnih religij, ki danes obstajajo na svetu, uči o nekem ali nekakšnem življenju po smrti. Evropska civilizacija, ki temelji na judokrščanski verski tradiciji, prostor oziroma čas po smrti imenuje nebesa. Poučevalci verskih vsebin znajo marsikaj povedati o nebesih, kako je tam in tam, v svetih spisih navedeno tako in tako. Kakorkoli, naj povedo,

Uspešnost orožja

Proti nasprotniku se je mogoče boriti na več načinov. Vsekakor pa je eden boljših tisti, ki uporablja drugačno orožje kot on. Nasprotnika najbolj presenetiš z orožjem, ki je diametralno nasprotno od njegovega. Lenobo tako premagaš le z marljivim delom, dolgčas le z ustvarjalnostjo, zastanost samo z gibanjem, laž le z resnico.

Seveda, v bistvu, govorimo o orodju, ne o orožju. Seveda, tudi, ne govorimo o nasprotnikih navzven, ampak o notranjih nasprotjih v človeku.


http://idejalist.blogspot.com/2013/08/prazni-prazniki-in-njihove-proslave.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/08/delamo-se-da-delamo.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/08/lazi-in-odlocitev-za-resnico.html

29. avg. 2013

Bonus in malus

Ljudlje smo na novice različno dovzetni. Običajno se bistveno bolj ukvarjamo s slabimi novicami kot z dobrimi. Mnogi poskusi izdajanja časopisov, ki bi svetu prinašali zgolj in samo dobre novice, in s tem svet delale lepši, so propadli. Zdi se, kot bi ljudje ne marali dobrega - oziroma, da za dobro nismo pripravljeni plačati.
Pojav dobrih (bonus) in slabih (malus) dogodkov, oziroma človeške dovzetnosti zanje, je zelo opazen na področju varstva narave in okolja. Na lepote narave (bonus) se sicer ozremo, a zanje nismo pripravljeni prav dosti storiti. Če drugi hvalijo lepoto ali posebnosti naravne raznolikosti, se nam zdi v redu, ampak, kaj bi s tem... Če inštitucije skušajo ljudi ozavestiti o pomenu narave, kroženja snovi in naravnega ravnovesja, se sicer strinjamo, a najprej je treba jesti, imeti hišo, cesto, tovarno ... Tudi razlike med nami se hitro pojavijo: meni je lepo to, tebi nekaj drugega; enemu znanstveniku so pomembne te vrste, drugemu druge; en filozof razmišlja bolj globoko, drugi išče kompromise v nekakšni politični ekologiji. Skratka mnenj je nešteto.
Po drugi strani, pa je dovzetnost do naše ogroženosti s strani narave bistveno večja. Če kdo govori o katastrofi, se bistveno hitreje poenotimo. Celo napovedi katastrof, ki morda sploh niso realne, ampak le kampanija določene osebe ali politične struje, nam dajo misliti, še več, kar prizemljijo nas, in hočemo takojšnje ukrepanje odgovornih - in celo sami se bolj potrudimo.

Zdi se, da je v zadnjem času dovzetnost ljudi za malus v močnem porastu. Malus zato mnogi poimenujejo kar realnost in s tem realnost narave, ki je seveda bistveno širša, ozko omejijo na človeka. To delajo celo mnoge organizacije, ki sebe proglašajo za naravovarstvene.

17. avg. 2013

Smo modro tiho (?)

Najbolj težavna značilnost, ki se oblikuje v družbi v času krize je ta, da prepusti nekemu posamezniku (ali majhni skupini), da dela, da govori, da načrtuje, da se trudi. Ostali so (smo) tiho in čakamo. Tišina, ki naj bi bila v smislu "smo modro tiho", ni prav nič modra, ampak čista laž, ki temelji na nezmožnosti priznanja nesposobnosti in zavisti. Modro čakanje, ki naj bi bila preudarnost, je prav tako daleč od te vrline, ki se pogosto zakrije v neprestano govorjenje o dobrih namenih.

15. avg. 2013

Gugalnica

Če človek hoče pregibno gugalnico uravnotežiti, se ne sme usesti na nasprotni sedež. S tem bi jo namreč samo pregugal v nasprotno smer. Tudi ne sme stalno sedati in vstajati, saj bi nasprotna polovica in z njo seveda tudi naša, preveč nihala. Sploh pa ne sme sedati ali vstajati sunkovito, saj nasprotno stran lahko katapultira ali pribije na tla, v najslabšem primeru pa celo vse skupaj polomi.

Življenje je gugalnica, je dinamika, in to ni nič narobe. Le dojeti je treba, da moje življenje ni le ena stran gugalnice, ampak da je gugalnica vsa skupaj življenje. Tudi s tistim vred, kar je na njej.

14. avg. 2013

Dve vrsti kriznega varčevanja

V času krize so nas polna usta varčevanja. Zdi se, da je to edini način, ki vodi v ustrezno rešitev. Vendar zadeva ni tako enoumna, kot se vidi na prvi pogled. Krizno varčevanje namreč ni eno, ampak sta dve vrsti, ki sta si diametralno nasprotni. Eno je tisto, ko ti zaradi stanja, v kakršnem si, ne preostane drugega, da skrajno varčuješ, se odpoveduješ in si pritrguješ prav vse. Drugo je tisto, ko so zaradi trenutnih razmer, ne glede na njihov razlog, vse možne sile usmerjene v čas uravnoteženega življenja.

Včasih se zdi, da je tako imenovana kriza le stvar načina dojemanja. Cilj prvega se namreč izkaže le kot navidezni cilj "priti iz krize". Vendar to sploh ne more biti cilj, ker samega sebe požira in je sam na sebi kriza. Za drugega je značilen jasen cilj. Pri prvem v brezglavju in z brezciljnimi ukrepi uničujmo sebe in bližnje - in izpade, kot da bi se za odločili za brezciljnost. Pri drugem je odločitev popolnoma drugačna: zavestno se odločimo za cilj, si izberemo pot in na to pot tudi stopimo.

Obstaja pa še tretja vrsta varčevanja. Kdor v času uravnoteženega življenja izvaja to tretjo vrsto varčevanja, sploh ne pride v krizo. Le uravnoteženo življenje namreč omogoča stalno rast - pravzaprav ne glede na to, kje (torej v kako "hudi krizi") začnemo.


http://idejalist.blogspot.com/2013/01/ja-in-ne-2.html
http://idejalist.blogspot.com/2012/10/ja-in-ne.html

13. avg. 2013

900.000.000

Slovenski letni proračun znaša nekaj manj kot 10.000.000.000 €. Skratka deset milijard.
(odhodki 2013 so 9.620.551.278, prihodki načrtovano za 1 milijardo manjši, torej planirana izguba).

V skupni proračun EU prispevamo letos 413.100.000 €. Okroglo (hudo) pol milijarde.

To je zapisno tu.


Čisto nedolžno pride,drugič:

Grozi nam izguba več sto milijonov evropskih sredstev
Do konca leta morajo biti izbrani izvajalci projektov v skupni vrednosti 900 milijonov evrov, sicer bo denar izgubljen.






Pravzaprav nam nič in nihče ne grozi ... očitno imamo veselje izgubljati denar.
Ali pa morda ...
... res ne znajo.


http://idejalist.blogspot.com/2013/07/242000000.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/07/kaj-pa-ce-res-ne-znajo.html

12. avg. 2013

EU in obrazci na DURS pred 10 leti

Pred desetimi leti Slovenija še ni bila članica EU, je pa imela možnost črpanja denarja iz nekaterih skladov v enaki meri in pod enakimi pogoji kot člasnice - toreej ne govorimo o denarju, ki je namenjen pridruževalnemu procesu.
Neka slovenska ustanova, ki je bila v projektu polnopravni partner, ni bila davčni zavezanec. To pomeni, da je imela letnega prometa tako malo, da ji to ni bilo potrebno. Hkrati to pomeni, da je izdelke in storitve na trgu kupovala po trgovinskih cenikih, torej vključno z davkom na dodano vrednost. DDV, ki ga je ta partner plačal državi iz EU sredstev, naj bi bil v projektu upravičen strošek.


Kaj to pomeni?
Iz EU prejeti davkoplačevalski denar je bilo treba v sorazmerno velikem deležu posredno takoj vračati v državno blagajno. V bistvu je to čudno, predvsem kaže "visoko" stopnjo interesa za EU proračun. Ampak tako je (bilo?). Čudno se je zdelo tudi nadzornikom projekta, ki so zahtevali dokazilo, da partner ni davčni zavezanec, da torej ni upravičen do t.i. povračila DDV na kakršenkoli možen način, kot to nalagajo EU direktive, in da je torej DDV upravičen strošek, ki bremeni EU proračun na račun državnega proračuna.

Kako dobiti dokazilo?
Na DURS je bilo mogoče dobiti samo potrdilo, da si zavezanec za DDV. Potrdila, da nisi zavezanec, pa ta ustanova ni mogla izdati. Ni bilo obrazca. Na koncu je veljala izjava partnerja. Smešno, ko beseda nepomembno majhne ustanove v Bruslju velja več kot osrednje državne finančne inštitucije.

Projekt je sicer stal 8 mesecev.

Je po desetih letih kaj drugače?

http://idejalist.blogspot.com/2013/03/dobro-jutro-evropska-sredstva.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/04/eu-traktorji-in-plocniki-po-2014.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/07/242000000.html

11. avg. 2013

Misliti si

Misliti si, da si inovativen, še ne pomeni, da izumljaš.
Misliti si, da je telesna rekreacija zdrava, še ne vodi v zdravje.
Misliti si, da mora biti otrok dobro vzgojen, še ne predstavlja vzgojnega uspeha.
Misliti si, da so analize dobre, še ne pomeni, da veš, kam rezultati težijo.
Misliti si, da v nekaj verjameš, še ne pomeni, da imaš globoko vero.
Misliti si, da so moralna situacija porazna, še ne pomeni, da ravnaš moralno.
Misliti si, da imaš rad naravo, še ne pomeni, da si naravovarstvenik.
Misliti si, da je lepo odpadke metati v koš, še ne pomeni, da varuješ okolje.
Misliti si, da je na cesti potrebna previdnost, še ne pomeni, da ne moreš povzročiti nesreče.

Misliti si, da veš kje je meja, še ne pomeni, da nisi meje že prestopil.


...
Misliti si, da je kriza, še ne pomeni, da kriza res je. 

10. avg. 2013

Altruizem in egoizem*

1
Altruizem plemenitih dejanj je za družbo vedno dober, za posameznika pa vedno poguben.
Egoizem je vedno poguben za družbo, korist za posameznika pa je le navidezna.

2
Veliko altruistov lahko naredi družbo dobro.
Veliko egoistov ni družba.

3
Trditevi pod 2 ne zanikata trditev pod 1.

*Relativno slab prevod bi bil "širokosrčnost in sebičnost"

8. avg. 2013

Podatki in informacije 2

To je nekako tako, kot če človek zbira znamke, ali srednjeveške meče, ali stare avtomobile, ali otrok ovojčke ali figurice od čokoladnih izdelkov. Silno veliko stane - pa papirček ne stane, ampak stane čokolada, ki je v tem papirčku zavita. Ampak to je hobi, ki ga človek dela z veseljem in mu veselje tudi prinaša - in hobije večinoma prilagajamo lastnemu finančnemu stanju, mar ne?


Podatki so zelo zapletena reč. In tudi nevarna. Nezrele družbe, bodisi s področja gospodarstva ali negospodarstva, ali pa javni upravljalci na sploh, zelo radi zbirajo podatke. Pač, zgledujejo se po nekaterih, velikih, ki prav tako zbirajo podatke, nezavedajoč se, da je vzorec pri majhni populaciji zelo zelo redko relevanten.. Zbiranje podatkov brez določenega cilja je skratka ena največjih neumnosti, ki se lahko primeri človeku ali družbi. Ogromno stane, delo potrebuje obsežno organizacijo, notranja metodologija kontrole je kompleksna. In, žal, iz te kompleksnosti in zapletenosti sodelujočim pride občutek, da so razultati že tu. A ni res. (Kaj ni res, poglej spodaj)


Evolucija še traja

Odkar je Charles Darwin s svojim pronicljivim razumom združil dotedanje vedenje o naravi v hipoteze o evoluciji, se je znanost o živi naravi korenito spremenila. Dinamika je postala dejstvo ne le v sedanjem trenutku, ki ga neposredno doživljamo, ampak tudi za preteklost - bodisi za tisto, ki se je spomnimo, ali tisto, ki jo pomni človeštvo, ali celo tisto, ki je zapisana v okamenelih ostankih. Ne glede na podrobnosti Darwinovega nauka, ki jih večina ljudi žal ne pozna in celo mariskatera stroka zgolj nerazumljivo opleta z darwinističnimi metodami, ostaja destvo spoznanja, da se vse živo razvija.
Ljudem pa v vsakdanje mišljenje še ni prišlo, da pretekli razvoj in sedanja dinamika jasno nakazujeta, da razvoja ni konec. To preprosto pomeni nekaj: pokončni človek, ki po dosedanjem umevanju biologije in genetike obstaja okrog 1 milijon let, ima še popolnoma odprte možnosti za nadaljni razvoj.

V biološkem smislu ni z današnjim človekom nič narobe. Tudi z družbo ni nič narobe: pač ena od vrst, ki je razvila nekaj inovativnih odnosov. Da je narobe, da je družba "zašla" in podobno - to si le domišljamo, verjetno zato, da bi se izognili kakšni odgovornosti, torej svoji vlogi v naravi...
Imamo pa srečo. Evolucija dela za nas. Kot za vsa druga bitja. Pravzaprav smo vsi mi evolucija.

http://idejalist.blogspot.com/2013/06/imamo-sreco-narava-ne-varuje-cloveka.html

6. avg. 2013

Obrat osmišljanja stroke

Ste že kdaj bili v bližini policista, ko je na prekršku ujel nepridiprava? In se je slednji branil, češ, da ni vedel, da na primer ne sme voziti prehitro skozi naselje ali izsiliti pešca? Ali pa, precej popularno, turista, ki ga je kontrolor zasačil brez avtocestne nalepke? Ste že kdaj srečali naravovarstvenega nadzornika, ki vas je opozoril, da ne smete trgati teh ali onih cvetlic, ali spuščati psa po gorskih pašnikih, ali brez vsake potrebe razgrajati po mirnih dolinah?
Zgodi se, skoraj vsakomur, da pride v takšno nelagodno situacijo, da "ne ve".
Marsikaj se učimo v šoli, marsikaj nam sporočajo mediji, veliko informacij dobivamo od vsepovsod. Le koliko od teh informacij je uporabnih? Koliko je takšnih, ki bi preprečevale izgovor, da "ne ve".
Hvalimo se z demokracijo oziroma njeno demokratično zakonodajo. To je sicer demokracija

5. avg. 2013

Delamo se, da delamo

Dolgoročno človek težko koga pretenta, da dela, če pa nič ne dela. Namreč, rezultatov ni. Lahko se še bolj trudi s tako imenovanim piarom, torej promocijo in olepšavanjem razmer - če ni pač ni.
Fiktivno delo, fiktivni rezultati. Laž na laž. V družbi, v politiki, celo med bližnjimi sodelavci, ja, celo človek samemu sebi.
Včasih se zazdi, da se obrne na bolje, da tu in tam kdo reče bobu bob, krivici krivica, nedelu nedelo, laži pa laž. A se najde nasprotnik, ki mu je očitno v interesu, da lažniva družba ostane. Najpogosteje se tak nasprotnik ne pokaže z gorjačo in palico, ampak

4. avg. 2013

Vizionarstvo v času krize

Razmere niso ugodne za vizionarski razvoj, čeprav se v družbi vse bolje kaže, da besede razvoj morda nismo razumeli prav. Večini ljudem je namreč „razvoj” postal sinonim za finančno blaginjo, torej za stanje, statiko, ko imaš že vsega zadosti in se potem „razvijaš” – kdo ve kam – verjetno v prestiž in potrošništvo. Razvoj je bolje razumeti kot dinamiko, ne glede na to, kje ga začneš, lahko na ničli, lahko pod njo, najpogosteje v nekem povprečju. Težke razmere nikakor ne pomenijo, da ni mogoče nadgraditi dosedanjega pozitivnega dela in dosedanjih rezultatov, predvsem narediti realnih korakov v določeno smer, ki se kaže kot pozitivna. Pri tem je treba ostajati odprt za sugestije in argumentirane kritike.

http://idejalist.blogspot.com/2012/10/kriza.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/05/odlocitve-v-kriznem-casu-poskus.html
http://idejalist.blogspot.com/2012/04/merilo-obsega-druzbene-krize-je-stevilo.html

3. avg. 2013

Prazni prazniki in njihove proslave

Ob organizaciji državnih, verskih, spominskih in drugih javnih slavij se vse pogosteje zaplete (1). Eden bi rad to, drugi ono; nekdo se strinja s prisotnostjo teh vsebin ali oseb ali stvari, drugi mu nasprotujejo. Nekaterim ustreza ta dan, drugim drugi. Proslave postanejo gladiatorski poligon v zabavo gledalcev, ki namesto slavja in svetosti čutijo zadrego in tragiko. Včasih pa tudi jezo, s čemer v bistvu gledalci postanejo igralci v gladiatorskem boju.
Prazniki niso nepotrebni, saj človek v svoji celovitosti potrebuje nekaj čustvene hrane. Ampak kako jih poglobiti?

2. avg. 2013

Retorični obrati v etiki naravovarstva

Ste kdaj doživeli, da vas je kdo prijazno nekam povabil, prijazno nagovoril, začel pogovor s spodbudnimi besedami? ... Potem pa vam neposredno povedal v obraz stvari, ki vam niso bile ljube? Poklicni komunikatorji take metode zelo dobro poznajo, njihovi klienti pa jih s pridom uporabljajo. Splošno so sprejete tudi v javnosti in diplomaciji, saj sodijo v kategorijo "prijaznosti" do sogovornika, ki je enakega ranga ali podrejen, in v kategorijo večje možnosti uspeh pri komunikaciji z nadrejenim. V mnogih primerih se za tak "prijazen" uvod izvede v obliki dejanj, na primer okusnega kosila, izleta, drobnega darila ali romantičnega zapeljevanja. Izkaže se,

1. avg. 2013

Laži in odločitev za resnico

Laž je verjetno ena najbolj zapletenih lastnosti človekove komunikacije s soljudmi. Tudi paradoksalna. Če na primer primerjamo stavka "Vse, kar rečem, je laž" in "Vse, kar rečem, je resnica", ne vemo ali smo mislili/povedali različno. Hudo je, da v vsakdanje tekočem času laži sploh ne opazimo. Predvsem ne svoje, pa tudi okolica nas uspava s serviranjem v navidezno resnico ovitimi lažmi.
Nekaterim se zdi, da je laž nujno potrebna, da brez nje ni mogoče (pre)živeti. Zdi se jim, da jih bodo soljudje uničili, če bodo govorili in razkrivali tisto, kar je res. Lahko je prav nevarno, saj je resnica pogosto boleča. Tudi molk je neke vrste laž, če ne ena najhujših oblik. A molk je lahko tudi dejanje resnice, ki sam po sebi govori glasneje od besed.