19. jan. 2017

Mitologija in narava

Današnja iz razsvetljenstva izhajajoča znanost razlaga pojav mitov kot ostanek primitivnih verovanj. Teologije prevladujočih religij gredo še korak dlje in jih ne le obravnavajo, ampak neredko še danes preganjajo. Vera proti veri torej.

Večina mitov, če ne kar vsi, so - zanimivo - povezani z naravo. Morda s posameznimi bitji, drevesi, t.i. mitičnimi bitji, zverinami ali pohlevnozahrbtnimi živalmi; nekaj je tudi namišljenih, prav nemalo pa takšnih, ki so jih kasneje znanstveno paleontologi celo odkrili. Mnogi miti so povezani z ekosistemi, npr. morje kot simbol prehoda v onostranstvo, neprehodni gozdovi kot življenjski labirint, kamnite in peščene puščave, blodeča močvirja ... Marsikateri tudi z naravnimi pojavi, na primer tekom leta v povezavi s navideznim kroženjem sonca ali mesečni cikli vezani na luno; pa seveda dnevno-nočni pojavi, kratkočasnimi oscilacijami in še kakšni časovnoprostorski pojavi.

Vse to je svet mitov, ki ga poglobljeno obravnavajo znanstveniki v okviru mitologije.

Pa se vendarle vprašajmo, koliko je dejansko luči v tem razsvetljenstvu. Koliko gre torej dejansko za mite ali vsaj za mitične simbole? Mar živalski svet ni silno raznolik, in odkrivamo vse več t.i. eksotičnih bitij, ki nam ob nekoliko domišljije (ali celo brez) iz pomešanih okamnin dinozavra in pterozavra naredijo zmaja? Mar ni danes marsikateri obraz pajka ali vešče ali bolhe ali polžka dejnakso strašljiva kreatura, ki jo je naš prednik videl skozi lečo vodne kaplice? Ali ni gozd prav dejansko nevaren - a ne zaradi duhov, ampak preprosto iz vzgojnih razlogov, ker se v njem kot neizkušen ali otrok izgubiš in si podvržen manjšim ali večjim predatorjem? Mar ni bela koza iz nekaterih slovenskih pravljic dejansko bela koza; kaj pa je to posebnega, mnoge pasme koz so dejansko bele. Je res kaj mitskega v t.i. strašenju, da človek ne sme hoditi po močvirju, ker ga lahko potegne noter? Ga res potegne kaj drugega kot gravitacija v mehko podlago, izvlečenje pa onemogoča viskoznost in trenje namočene zemljine? Kaj je tu mitskega? In čas? Je res kaj posebno čarobnega spoštovati letne čase in jagode obirati v juniju, jabolka pa septembra; jeseni napravljati kurjavo da se pozimi v našem klimatskem pasu grejemo? Je čudno, da nas mnoge nosi luna, če pa je Luna prav resnična in prav zares v dobrih štirih tednih obleti Zemljo, in nenazadnje ni tako majhna, če premika cele oceane?

Kaj je tu zabožjovoljo mitičnega? Mar niso prav vsa t.i. nadnaravna bitja bila pravzaprav izvorno naravna, samo nek lažnivec (?) jih je hote ali nehote toliko prikrojil, da nam ne zgledajo več naravna??