2. jan. 2017

Agregatna stanja v biologiji

Klasična kemija načeloma dokaj jasno loči tri agregatna stanja: trdno, tekoče in plinasto. Sodobne znanosti seveda opažajo tudi drugačno obnašanje snovi, kaj šele, če se preselimo na področje fizike.

Kaj pa biologija? Vsem se zdi, da je vse, kar je biološkega, načelno v trdnem agregatnem stanju. Je zanimivo, kajne, saj istočasno življenje smatramo za nekaj zelo dinamičnega. Drevo, mikroorganizem, človekova roka, glivna hifa ... vse to naj bi bilo trdno. Takšno imamo vsaj predstavo.

A vseeno se moramo vprašati, ali je celica trdno ali tekoče stanje? Nenazadnje gre za nekakšen lipidni mehurček, v katerem celično plazmo pomešane sestavljajo različne tekočine, v katerih plavajo deloma pritrjeni ali nepritrjeni različni organeli. Vsak organel je spet nekakšen mehurček ali gmota drugačne oblike iz ovojnice in notranjosti, ki je spet neredko pretežno tekoča.

Ti tekoči mehurčki se potem združujejo v organe, ki dajejo vtis trdnega agregatnega stanja. Pa spet ni čisto enostavno. Imamo npr. kri ali limfo, ki sta povsem delujoča organa, pa sta v zelo tekočem stanju. Imamo tudi razne sluznice s sluzmi, v katerih se nahajajo celi ekosistemi simbiontskih mikroorganizmov, brez katerih ne bi preživeli. Npr. v ustih, prebavilih, tudi pljučih, celo na koži (ki je pa ja trdna ...).

Imamo celo mnoga bitja, osebke, ki so po naravi bolj tekoče kot trdne, npr. meduze, mnoge glive, miksomicete ... Če nekoliko špekuliramo, in ekosistem proglasimo za nekaj živega, se spet srečamo z množico mikro (intersticielne obloge kamnov v vodi, kapljice v zraku ali ledeniku ...), in makro vodnih okolij (npr. morski ekosistemi), ki povsem funkcionirajo, pa še zdaleč niso v trdnem stanju.

Bi se lako vprašali, ali obstajajo tudi plinasta biološka agregatna stanja? Razen pogojno pri mikroekosistemih v zraku, mi trenutno nič ne pade na pamet.

Kaj pa kakšna nova dimenzija? Je živčni sistem trdna snov ali kakšna drugačna? Jasno, živčne celice bi uvrstili nekam v zgornje razmišljanje. A vprašajmo se, so za delovanje ključne delice kot takšne, ali morda delovanje teh celic oz. interakcije njihovih sinaps. Je nevron sploh nevron, če ne deluje?

Bi npr. lahko mišljenje, kot preskakovanje signalov po sinapsah imeli za posebno "nesnovno" agregatno stanje, v katerem deluje misel ali duh, nenazadnje povsem fiziološke reakcije v živih organizmih?