Kaj je pravzaprav informatika? Mnogi mislijo, da je to računalništvo, a so daleč od odgovora.
Gre za zelo preprosto zadevo. In vsak od nas se na kakšen način ukvarja z informatiko. Informacija je namreč tista najbolj naravna sestavljanka, ki jo iz izvornih podatkov dobimo s pomočjo ustreznih postopkov. Če so v danem prostoru in času podatki in postopki kakovostni, bo kakovostna tudi informacija.
Na primer seznam prvin v kuharskem receptu je primer podatkov. Jed je informacija.
Smeti po tleh so podatki. Sesanje, zbiranje in ustrezno sortiranje je pot, metoda k informaciji - ki pa je še boljša, če gre v obratno smer, torej k preprečevanju nastajanja smeti.
Drobna svetleča dioda, ki jih imaš zdaj pred seboj, ko gledaš računalniški zaslon, ali drobna brezoblična črna pika na listu v knjigi - to so podatki. Če so te pike ali lučke ustrezno razvrščene, je to informacija. informacije so tudi tam, kjer ni pike, in tudi tam, kjer ni črke ali stavka.
Seveda so podatki tudi v državni statistiki ali uradih tajne policije ...
Informatika je torej vsako smiselno mreženje podatkov v informacijo.
Razlika med matematiko in informatiko je v preprostem dejstvu.
V vsakdanji matematiki je 1 + 1 = 2. Vedno.
V vsaki informatiki je 1 + 1 > 2, ali celo veliko več.
(No, lahko iz tega več tudi izide ugotovitev, da je bolje, če je nečesa manj, kot zgoraj omenjena nesnaga.)
Informacija je osnovni korak k oblikovanju ali zaznavanju smisla. Njej se potem priključijo še druge dimenzije človeka - morda tudi drugih živih bitij - : čutenje, čustvovanje, intuicija, namen, hrepenenje, in kar je še takšnega, izrecno značilnega za tisto, čemur rečemo, da je živo.
Vendar morda ne boste verjeli: najmočnejši del informatike je molk.