Dvestoletnica rojstva Janeza Puharja je vsaj v Kranju in na Gorenjskem nekoliko poživila dogajanja na historično-fotografskem področju. Kdo je bil ta človek? Marsikaj vemo, prišel je na stopnjo, da se o njem učijo šolarji in dijaki. Predsednik države mu skupaj s kratkohlačniki odkriva spomenik. Nekoliko smo ponosni nanj, celo mediji ga ne obravnavajo le med
zanimivostmi obletnic, morda se ga je kdo lotil tudi z danes zelo
popularne gospodarsko-start-up popularnosti; ali pregovorne slovenske
iznajdljivosti in izumiteljske žilice. Muzej, kar je presenetljivo in izjemno pohvalno, je stalno in potujočo razstavo ter okusno spletno predstavitev življenja in dela pripravil že pred petimi leti - in vse skupaj še danes živi..
Vsekakor velja Puhar za izumitelja fotografije na steklo.
A takoj čez mejo, v širnem svetu, v fotografskih enciklopedijah in zgodovinah, v katerihkoli besedilih v izvorno tujem jeziku, nikjer, dragi moji, nikjer, tega Janeza Puharja ni najti. obene reference, razen slovenskih. Niti Johanna Pucherja ali kakšnega podobnega tipa v takratnem pravopisu (Morda komu drugemu uspe to bolje kot meni ... ) Janez Puhar je kljub svojemu izjemnemu podvigu ostal omejen, a ne zaradi drugih, ampak, zdi se, predvsem zaradi naše omejenosti. Najprej zaradi dejstva, da postopka, s katerim je Kranjski Janez svetlopisal po svojih naparjenih ploščicah, do danes ne zna nihče ponoviti. Torej za znanost ne velja.
To sicer lahko pomeni, da je kriv janez, ker tega ni zanesljivo zapisal. A večjetne izkušnje brskanja po arhivih in odkrivanja za zgodovinarje "neobstoječih" vsebin z drugih področij mi nakazujejo, da smo verjetno premalo pogledali, ali pa spregledali. Ali pa se izogibali vsebinam, ki dišijo po Cerkvi - mož si je namreč kruh služil kot duhovnik. Morda smo premalo poskušali? So se kemiki raje ukvarjali s ponavljanjem preizkušenih nemških postopkov iz učbenikov, kot da bi dognali Puharjev postopek? Je bilo bolj enostavno prevesti in utemeljiti z amreiško ali rusko avtoriteto, kot izslediti in potrditi ugotovitve nekega kranjčana, ki je bil tako skrnoben, da "ni" zapustil zapiskov.
Morda smo se v svoji majhnosti delali majhne in tako še Janeza naredili majhnega. Se morda iz teh ali onih razlogov nismo javili, ko nas je redakcija svetovne enciklopedije povabila k sodelovanju? "To bi pa že oni morali vedeti, da je naš Janez to pogruntal!" "Kakšna encikolpedija pa so, če niti tega ne vedo, kar vsi mi vemo"... Ali pa celo: "Kaj bi še mi imeli stroške s tem." ... Mi pač vse vemo, in to nam očitno zadostuje. Drugi pa so grdi, ker nam tega ne priznajo.
Ne niso krivi drugi, ker nas ne vprašajo. Gotovo tudi niso krivi tisti, ki odkrivajo neovrgljiva dejstva, pa jih uradne znanosti omalovažujejo. Še najmanj so krivi tisti, ki so zgodovino z dejstvim in dejanji pisali pri nas, in so zato, ker pač fajmošter (ali kdorkoli) ni pristojen za izumljanje fotografije (ali česarkoli neposvečenega), in zato niso mogli postati predmet obravnave "pravega" znanstvenika.
www.puhar.si