29. sep. 2015

Selitve narodov ali begunska kriza

Morda boš zadnji, ki ti bo kdo priznal, da dogajanj med jugom in severom na vseh celinah ne razumeš, da ne veš v čem je pravzaprav zgodba, da milijoni Mehičanov hoče v ZDA, Afričani in Azijci pa v Evropo?

Zadnjič je res priletelo neko vprašanje o smeteh, kupih odpadnih plastenk, ki so jih popotniki pustili nekje ob enem od mejnih prehodov. Ja tudi debata o kraji hrane z njive in vinograda, in še kaj. Saj res, kaj pa je s to kulturo, mar se res toliko razlikujemo?

Glede plastenk je preprosto. Namreč, problem smo mi, ki tako vodo pijemo in jo še drugim prodajamo. Prodajamo pravzaprav svojo tehnologijo "čistoče", "neoporečnosti", "skladnosti s predpisi", "?evropskosti", nikakor pa ne vode. In zato mi nekako ne gre v glavo, zakaj moramo ljudje v Alpah piti uplasteničeno vodo. Nikakor mi ne gre tudi, da ljudem, ki se oglasijo spotoma, ponujamo vodo v plastiki. V Alpski deželi, prosim lepo!

Glede migracij pa, morda sem zadnji pameten, ampak gre za preprosto globalno dejstvo. Včasih, že davno, na kmetih, če se je fantu zgodilo (seveda se mu ni "zgodilo"), da je dekletu naredil otroka ... in ga potem ni hotel rediti, ali ga celo zavračal, ona pa ga v hudih časih brez vsakih pravic ni mogla, je ona enostavno prišla na njegov dom in otroka pustila pred vrati.

Tako zdaj Afrika in del Azije vrača Evropi vse kolonizatorske čase. Vzeli smo jim naravne vire, druge dobrine, celo kulturo in dostojanstvo. Postali so afričani, olepšani sužnji, zamorci ... In računali smo, da se ne bo zgodilo. Tako smo računali, kot tisti naivni kmečki fant, ki se je igral s sosedo, "po nesreči" ...

Te otroke migracij smo si sami naredili. Mati Afrika jih postavlja pred naš prag.

Zdaj lahko samo upamo, da osramočena mati ne bo šla v smrt, kot je ob zgoraj nakazani stiski šlo kakšno mlado dekle. Nakopali bi si namreč že hujši greh.

Otrok je, ne boste verjeli, v bistvu naš razvoj, znanost in tehnika, tehnologija in umetnost, udobno in varno življenje. Otrok je tudi nepotrebna plastenka, račun za komunalne storitve, naša presitost in viški hrane. Tudi "čistoča", "neoporečnost", "skladnost s predpisi", "?evropskost". Tako smo ga vzgojili, takšnega imamo. In, kot takšnega ga moramo vzeti. Nič ne pomaga.

Otrok je pravzaprav malo bolan, zdravje pa mu lahko prinese le sožitje tistih spodaj in tistih zgoraj, kakorkoli to obrnemo. Za sožitje pa celo migracije morda sploh niso potrebne. Niti stvari, niti ljudi.