22. jun. 2013

Avans in življenje v njem

Avans bi lahko bilo majhno naselje. Nekje na obrobju Napolenonovih provinc, ki jih je somovšečnež razpredel širom po Evropi kakšni dve stoletji nazaj. Bilo bi sploh brez prebivalcev. Morda le neznatna ledina sredi mogočnih polj, travnikov in gozdov, kjer so pridelek najprej pridelali, potem pojedli ali prodali. Postopno naseljevanje, začenši z reveži, premetenci, tudi lumpi in goljufi, se je nadaljevalo z bolj resnimi osebami, ali vsaj na videz resnimi.
Avans se je danes razširil v mogočno deželo,
ki danes daleč presega Napoleonov provincializem. Postal je osrednji kraj Zahodnegega sveta, predvsem njegove ekonomije. Izdelki in polizdelki in surovine se najprej plačajo, potem naredijo. Plača jih banka ali posojinica, plača jih celo država, seveda spet v vlogi banke ali posojilnice - le s to razliko, da zraven posojila samega še jamči za posojilo. Kaj to pomeni za odgovornost, ve vsak, ki je kdaj jamčil za posojilo.
A ni čudno, da so ravno banke in države v največjih težavah?
No, nikakor ne moremo reči, da v avansu ni mogoče živeti. Lahko pa rečemo, da je v avansu težje, predvsem pa dražje živeti. Otroke bi morali učiti, kdaj dražje pomeni dražje, kdaj pa dražje pomeni ceneje. Avans bi se verjetno hitro ponovno zmanjšal na provincionalno zakotnost, z njim pa banke. Te in druge.