Evropska finančna perspektiva je tu, in morda je še čas, da v ihti samopomilovanja vsevprek, vseeno skušamo kaj dobrega narediti tudi s pomočjo davkoplačevalskega denarja, ki ga namenjamo skupni blagajni naše naddržave. Povsem sveža so naslednja tri dejstva, ki jih tu skušam vsaj nakazati.
1. Vsi EU strukturni programi bodo odslej težili za ciljem lastne uspešnosti. Torej, ne bo toliko pomemben uspeh posameznega projekta (operacije), in vsota v raznolikosti teh projektov, ampak predvsem celovitost uspešnosti vsakega posameznega programa. Pri tem se je treba zavedati, da so
programi začeli nekako tekmovati med seboj, torej Baltik proti Atlantiku, Srednja Evropa proti Alpskemu prostoru, Mediteran proti JV Evropi in tako naprej. To tekmovanje je na ravni EU mišljeno v pozitivnem smislu krepitve same skupnosti.
2. Pravila bodo skoraj v celoti poenotena, in to organizacijska in finančna. Razlike se bodo seveda pojavljale zaradi različnosti pravne ali finančne ureditve znotraj držav in zaradi nekaterih nasledstev dosedanjih programov, ampak proti Bruslju bodo zadeve bistveno bolj homogene, tudi zaradi primerljivosti, potrebne za izvajanje konkurenčnosti iz prejšnjega odstavka. Ob tem upamo, da bodo tudi pristojni organi v Sloveniji hitro doumeli prednosti takšnih postopkov, predvsem pa, da bodo nekoliko bolj začeli razumevati, da gre za našo (EU) skupno stvar in ne toliko za možnost za lokalne pridobitve nekega partnerja, ali morda celo za zasebno predvolilno uporabo, kot smo večkrat opazili.
3. Velik pomen bo v vseh programih imela struktura partnerstev. Torej (tisti, ki ste že sodelovali, vam bo hitro jasno in pogosto slišano) vertikalno in horizontalno povezovanje: različni tipi organizacij (občine, agencije, zasebniki, nevladniki, izobraževalne, znanstvene...) kot horizontalno: različni nivoji organizacij (državno, regionalno, mednarodno, lokalno). Izredno pomembno bo, da bodo aktivni partnerji tudi predstavniki ciljne publike. To pomeni, da bomo končno stopili na pot ukinjanja nesrečne prakse, ki se je po Sloveniji izrazito pojavljala, ko so neke šole ali društva ali občine "sodelovale" v nekem EU projektu, v resnici pa so jih prijavitelji nekako izkoristili, pobrali denar, njim pa pustili kakšne grdo prišraufane tablice na kulturnih spomenikih, razdelili kakšne viške sadja, peljali morda učiteljice in peščico otrok na brezplačni izlet v tujino itd. - na koncu pa so jim še tiste "sodelujoče organizacije" v navdušenju, ker so "se smele pohvaliti, da sodelovujejo v EU projektih" pisale poročila na svoje lastne stroške. Seveda bodo t.i. opazovalci ponekod še vedno dobrodošli in zaželjeni, tudi z aktivno udeležbo.
Navedena dejstva so - tako se sliši predvsem v neformalnih pogovorih z najbolj odločilnimi osebami programov - ključna do leta 2020, in bodo implementirana v vse procese upravljanja programa in operacij: priprave, prijave, odobritve, izvajanja, nadzora, rezultatov in poprojektnih dejavnosti. Tako bo - tudi to pravijo, in poudarjajo, da ne bo le deklarativno, kot je bilo v preteklih obdobjih - tudi zapisano v končnih programskih dokumentih in taki bodo tudi razpisi.
http://idejalist.blogspot.com/2013/04/dobro-jutro-eu-2014-partnerji.html
http://idejalist.blogspot.com/2012/04/evropska-unija-je-nasa-unija.html
in ostalo s tega področja.