Delovna razmerja v naši družbi postajajo dokaj čudna. Zelo težko je razumeti visoko izobraženega mladostnika, ki kljub svojemu znanju ne ve, kaj bi delal. Lahko bi ga/jo vprašali, kaj pa je mislil delati, ko se je odločal za poklic. Ker se taki mladostniki v nekaterih krajih precej množijo, človek že pomisli, da nekaj z njimi ni čisto v redu. Kako to, da kljub znanju ne veš, kaj bi delal?
Četudi morda rešitve zanje obstajajo, so prav tako čudne. Doktorji znanosti v knjižnicah skladajo knjige na police, antropologinje strežejo v lokalih, arhitekti sestavljajo kupe papirjev v tiskarni, gozdaji strežejo obrobnim skupinam ali prekladajo cvetlične lončke ... Družba se pravzaprav nikoli ne vpraša, koliko denarja je bilo vloženega v te mlade. Tudi mladi se tega ne vprašajo. Le oboje je nekako strah, da bi odkrili to čudno pretkanost, ko družba izobražuje neke generacije, ki jih potem zavrže, tista generacija pa ne ve točno, kako bi se v družbi obrnila.
No, pa vzemimo, da nekdo, mlad človek z izobrazbo - ali pa tudi brez - vendarle dobi neko službo, recimo začasno (saj z začasno službo niti ni nič narobe, če je le odnos med delodajalcem in delojemalcem korekten). In recimo, da je ta služba odvisna od strank. Vzemimo na vrh vsega še dejstvo, s katerim je delodajalec mladostnika seznanil, delojemalec pa se strinjal, da je čas službe pač odvisna od količine dela ali od števila strank.
Po normalnem razumevanju se taka služba opravlja na vpoklic. Torej, če stranke so ali delo je, ga/jo pokličejo v službo. A ta normalnost se spreobrača. Vse pogosteje se dogaja, da delodajalec delojemlca drži, torej rezervira, in ga v bistvu ne vpokliče, ampak oni pride v službo, potem mu pa pove, da ga danes ne potrebuje. Torej ga odpokliče.
Razlika je na videz neznatna, in jo je v družbi prav lahko prikriti oziroma skriti v "dogovorjen korekten odnos" . Dejstvo pa je, da odpoklic pomeni popolnoma drugačno razporejanje časa, v bistvu gre za čisto izgubo za delojemalca. Če je ta izobražen, pomeni hkrati še dodatno izgubo umskega kapitala, ki ga je vanj vložila država li sam(a). Je tudi bistveno hujša deviacija odnosa med delodajalcem in delojemalcem, ki socialno in čustveno stanje ljudi in odnosov v družbi še dodatno poslabšuje.
http://idejalist.blogspot.com/2013/06/negativna-avtoselekcija-vodilnih-kadrov.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/05/novinar-kot-izkoriscani-najemnik.html