... ne moreš vedeti, kako bi bilo.
Marsikdo v tem svetu govori v zvezi z dogodki, ki se jih ni udeležil, ki jih ne pozna, ne pozna ozadja, razlogov, morda niti ne udeležencev. Nekateri to počno z močjo avtoritete, nekaterim je to v naravi, spet tretji se k temu silijo, ker se jim zdi, da se le tako lahko uveljavijo.
Takšno govorjenje je dvojni pogojnik. Najprej človek ne govori, kako je dejansko bilo, ampak, kako si predstavlja, da je bilo, ali bi lahko bilo. Potem, ne govori, kaj se bo zgodilo zaradi tistega dogodka, ampak kaj bi bilo, če bi bil pač zraven. Ker dejansko ni bil tam, v resnici ne govori o dejanskih posledicah, ampak o posledicah, ki bi morda nastale, če bi bil tam.
Prvi pogojnik pravzaprav niti ni želja, da bi bil tam, ampak bolj opravičevanje, morda pred drugimi, še bolj pred sabo. Drugi pogojnik je lahko celo nadutost, češ, če bi bil jaz takrat tam, bi bilo vse drugače.
Zdi se strašljivo, da se v dvojnih pogojnikih sprejmejo mnoge, tudi pomembne odločitve.
http://idejalist.blogspot.com/2014/04/o-podobi-in-senci-in-okroglem-kvadratu.html