Če poslovneže, ali tiste, ki to mislijo, da so, v Sloveniji vprašaš, o čem je največ tekla beseda v preteklih 25 letih, bodo gotovo rekli, da o davkih. Res je vprašanje, če obstaja kakšna tako davčno raznolika država, predvsem pa tako davčno dinamična - vsaj glede na to, kako majhna je. Nekoliko je razumljivo, da gre šele za vzpostavljanje sistema, ampak 25 let bi že lahko bilo zadosti.
Problem te dinamike pa ni, da bi se davki oblikovali tržno glede na gospodarstvo, ampak očitno "tržno" glede na potrebe vladarstva - če ne neposredno z zviševanjem, pa s premetavanjem tako, da je odločujočim bolj prav - zakaj bi se sicer sploh dotikali davkov, če ne v svoj prav. Pravzaprav nič posebno drugače kot graščaki v fevdalizmu.
Če vprašamo iste kot-da poslovneže, kaj so bile glavne teme zadnjega leta, bodo seveda pri nas rekli, da davčne blagajne. To čudo tehnike, ko s pomočjo vsemogočnih povezav omogočajo, da moje poslovne in vsakršne misli brez mojega zavedanja blodijo po digitalnih mrežah sem in tja, počasi presega vse razumne meje. V redu, pač država spremlja, kje hodi njena gotovina. Recimo, ima pravico, ker ima sama v narodni banki garancijo za denar v obtoku. To je prva reč. In - očitno - vsake reči se človek navadi. Že danes je o tej temi takorekoč vse tiho.
Druga davčno-internetna zadeva pa je internetna hitrostna zakonodaja. Mnogi zakoni vsebujejo določbe, da se neka podrobnost uredi s podzakonskim aktom, ki ga lahko sprejme tudi nek nižji nivo oblasti. Lahko celo z nekim standardom, kot to poznamo v računovodstvu, ali navodili, kot pri mnogih upravnih postopkih, ali t.i. sodno prakso. Ampak, prosim lepo, da lahko nepodpisano obvestilo, da se spreminja davčna zakonodaja zato, ker je že v matičnem zakonu navedeno, da jo lahko spreminja tako rekoč kdorkoli - to pa že malo meji na prehudo dinamiko, in to tisto, pri kateri cilj sicer ne tako slabe zakonodaje propade.
Problem časovne in vsebinske davčne dinamike je, da je dokaj težko načrtovati posle. In če gre za zakonodajo, je to še nekako znosno, saj se zakonodaja pripravlja običajno zadosti počasi, da se je mogoče nanjo vsaj znotraj države pripraviti. Če pa gre za mnenje ali neko usmeritev, ki v bistvu kardarkoli izrecno zanika zakon, takrat pa, ojoj, človek nikoli ne ve.
Glede poslovnežev: Seveda tega itak nikoli ne ve tisti, ki le misli, da je poslovnež. Glede zakonodaje pa: očitno nismo sprejeli tistega zakona z enim samim členom, po katerem se "ODSLEJ SPOŠTUJE VSE ZAKONE", ampak smo se odločili, da bomo v vsak zakon načrtno vgradili člen, s katerim lahko taisti zakon izničimo. Morda je tudi zakonodajalec le misli, da je zakonodajalec.