Kokošja jajca imajo zelo zapleteno poslovno pot. Pravzaprav je že malenskost pomisliti, da dejansko nastanejo na popolnoma biološki način v kurjih rodilih. Se opravičujem nekoliko grobi biološki govorici, ampak v bistvu gre za produkte skoraj vsakodnevne "menstruacije", ki so se presenetljivo oblikovali v neverjetno in evolucijsko povsem nepojasnjen namen neoplojenega jajca, ki ga notranji organi pri ptičih in mnogih plazilcih obdajo z več membranami, od katerih je ena dejansko kamnita; in na koncu izločijo. Je šlo pri selekciji vrst za sodelovanje s t.i. plenilci, ki potem raje namesto kure pojedo jajce, pravzaprav ni znano. Niti ne vem, da bi se kdo tako poglobili v koevolucijo oziroma simevolucijo.
Pustimo realnost biologije. Jajca stanejo v trgovini tam od 11 do 50 centov. Natančno so kategorizirana glede na prostor reje in velikost. Tako imamo baterijske, hlevske, proste, travne, ne vem, morda tudi gozdne, drevesne, ali kurniške; in A, B, C .... Kmečka pamet pravi, da so morda še najboljša tista iz navadnega kurnika, ampak te(h) je danes bolj malo.
Natančnost označevanja jajc je ena najpomembnejših instrumentov, s katerimi je zagotovljena sledljivost od rejca do uporabnika, oziroma kupca. Napise na škatlah in odstisnjene oznake na samih jajcih znajo razbirati predvsem inšpektorji, redko seveda kupci, ki jih bolj očara napis ali fotografija na škatli, zadnje čase pa tudi zeleni odtenki barve za črke, škatlice ali kar zelenilo travnika na fotografiji; ali tri čudežne črke, E, K, in O. Vkolikor se ne ravnajo po ceni - tisti bolj prebrisani seveda o ceni posameznega jajca in ne šesterca, osmerca, deseterca ali še kaj drugega v škatli - se ljudje pač ravnamo po občutku, vsaj približno zaznanih potrebah ali trenutnem navdihu.
No, pustimo tudi inšpektorjem njihovo javno nalogo in pooblastila, s katerimi naj bi skrbeli, da se jajca primerno kotalijo.
Problem jajc je, da, medtem, ko ga kuhate in preden si ga servirate k zajtrku, oznaka na lupini izgine. Barva je sicer gotovo jedilna, očitno pa ni takšna, kot jo tradicionalno uporabljamo pri velikonočnih pirhih, in izgine. Izgine. To pomeni, da nekdo, ki jajce dobi na krožnik, ne more vedeti, kaj je dobil. Tisti zadnji torej, zaradi katerega je vsa - in še kakšna vmesna in stranska - zgoraj opisana procedura nastala, ne ve, kaj jé.
Koliko je v pravnih sistemih najbolj napredne civilizacije še takšnih jajc, v bistvu takšnih "ekoloških" Volkswagnov, takšnega krompirja ali mesa, ali stavb ali avtocest?
Potem so tu še kukavičja jajca, goljufivi ponaredki. Koliko je med nami še takšnih pisanj, dokumentov, tudi predpisov samih, nespoštovanja dogovorov, zavajujočih navodil, t.i. drobnega tiska, zajedalskih javnih ustanov, dvoplačanega zasebno-javnega zdravstva, popoldanskih obrtništev iz dopoldanskih javnih službenih vsebin, samooklicane akademske pomembnosti, samovšečnih mentorjev in managerjev, goljufivih poslov po zvezah, in vse te navlake, ki nas kot družbo, celotno civilizacijo, dejansko kot nas, zadnje uporabnike javnih ali zasebnih storitev, najbolj zadeva.
In, zakaj le, so vse te procedure naravnane natanko tako, da so sicer natančno in z vojsko nadzornikov sledljive, a v zadnji fazi izgine bistveni podatek, zaradi česar je vse skupaj nastalo? Da uporabnik ne ve, kaj je dobil, in ne ve, kaj je (z davki na primer, ali na običajni trgovinski blagajni) že plačal, vključno z omenjeno vojsko.
Je bila prej kura ali jajce?